AEREOGRAMME
Sleep And Release
(Chemikal Underground, 2003)
V svetu kreativnega, avtorskega rocka je nepredvidljivost že zajeta v nazivu… In Aereogramme oziroma njihov vodja Craig B jo dobro povzemajo. Najprej se udinja v instrumentalnem post-rockovskem kvartetu Ganger, po nekaj izvrstnih singlih in malce manj izvrstnem albumu skupina razpade, ne najde poti naprej. Zdi se, da je vsaj Craig imel lastno vizijo, nepovezljivo s početjem Ganger. Kajti njegova nova skupina, Aereogramme, ima le malo skupnega z njegovih predhodnim udejstvovanjem.
Po obetajočem prvencu A Story In White je tu drugi album, ki že izpolnjuje potenciale. Če je prvenec izpostavil neke slogovne značilnosti, jih Aereogramme le še niso znali/želeli združiti v koherentno celoto. Na Sleep And Release se njihovi, marsikdaj diametralno nasprotni zvočni učinki vsaj prelivajo na način, ki kaže na tehtnejši pristop do lastnega gradiva.
Že kar uvodni takt, globok, a prezenten bas, nezgrešljivo kaže na Nirvano. Kaj šele frontalni napad kitarskega zvoka ob spremljavi polnih bobnov, ki sledi. Da so Aereogramme vseeno iz drugega testa, se pokaže z vokalom. Craig B je v primeri s Cobainom še za spoznanje bolj krhek, ženstven, pač ne izhaja iz pravoverne rockovske tradicije. V naslednji pesmi, Black Path, se zvočna slika počasi spremeni. Kitare zamenjajo sintetizirana godala, bobne pumpajoči ritem mašin… Kaj šele A Simple Process, ki iz dokaj čvrste oblike preide v psihadelično plavanje, ne prav daleč od početja samih Sigur Ros. To so poglavitne tri reference, okoli katerih se vrti glasba Aereogramme, a tokrat so pesmi tiste, ki ne glede na obdelavo izstopajo. Za njimi ždi navdih, potreba, želja… No, morda se Aereogramme le proti koncu plošče upehajo, ko že malce posiljeno udrihajo v skoraj metalski brutalnosti…
Vsekakor so si že v izhodišču odprli dovoljšen manevrski prostor, da ga polnijo z raznovrstnimi pesmimi. Še vedno zahtevajo poslušalca odprtega duha, ki bo lahko sledil njihovim dinamičnim zasukom oziroma preskokom razpoloženj. Ker, verjetno se vsak kdaj počuti 'down' in kdaj 'up'. Vprašanje je le, če v enakem zaporedju, kot ga ponujajo Aereogramme.
(Rock Obrobje, avgust 2003)
Janez Golič
|