ALIAS
Muted
Anticon, 2003

Morda nenavaden simbol za hiphopovsko založbo, ampak z malce domišljije bi mravljo le lahko povezali z delovno etiko 'zaposlenih' pri Anticonu oz. Ant-Iconu. Marljivost, organiziranost in navidezni kaos, in konec koncev nadležnost so odlika te vse prodornejše, po novem v Kaliforniji locirane gramofonske hiše. Z novostmi v katalogu bodo morebiti celo zbodli kakega zagrizenega ljubitelja 'pravega' hiphopa, kajti remiksi dua Themselves, samostojni album Martina Dosha in nazadnje še večinoma instrumentalni izlet Aliasa, že krepko štrlijo izven okvirov žanra.
Ampak, šef Anticona, James Brandon Best (aka Pedestrian), hiphop smatra za eno najbolj odprtih glasb, ki je zmožna vsrkati in se infiltrirati v ostale glasbene oblike. Končno je prva hiphop plošča, Planet Rock, nastala z mešanjem komadov Kraftwerk… Zato je bilo Aliasu toliko lažje posneti in objaviti 'utišani' album Muted. Obenem ga je sprovociral še Sole, kolega iz kolektiva Anticon, ki je na svoji plošči kričal »Alias je najslabši pesnik«…
Tudi Alias provocira. S psevdonimom se posmehuje nepisanim pravilom hiphopa (obvezno natikanje drugega imena), pravzaprav se ne drži niti lastnih izhodišč. Muted bi moral biti instrumentalni album, a to ni, le Alias sam se na njem ne pojavlja z vokalom. To v dveh pesmih prepušča drugim, z nekaj sempli pa si ne more kaj, da ne bi poudaril angažmaja: »Remember two words, goverment lies, it's good advise for every citizen«, je morda kliše, prav oblika sempla pa Alisu omogoča izprašljivo distanco. Tisto, nevidno, izprašuje tudi gost na albumu, Marcus Acher iz Notwist. V pesmi Unseen Sights se loteva manipulacije s TV ekrana, sprašuje se, koliko resnice je zmožna prikazati kamera v, na primer, iraški vojni, koliko je zamolčanih in spregledanih prizorov. Tak, direktnejši angažma je morda preprečil uvrstitev pesmi na plošče samih Notwist, saj bi sicer z zapeljivo melodijo zlahka sodila na album Neon Golden.
Alias je za besedilo in izvedbo ene pesmi izprosil še raperja Pedestriana, kar je najbližje pravovernemu hiphopu na Muted. Ostalo so eksperimenti, katerih se Alias loteva vsakič na drugem koncu. Včasih je nosilec skladbe elektronski ambient, drugič do neznosnosti popačen dialog bobna in činel… A vedno je prisotna neka razpoznavna linija, ideja, okoli katere se nizajo in prepletajo s studijskimi postopki prirejene teksture. Tu in tam izskoči kak 'znan' odlomek, so pa zato 'viri' ta pravi in postavljeni v nov kontekst. Smo na pragu novega 'post' žanra?
(Muska, december 2003)

Janez Golič