ALTER MOZAIK: intervjuji 1992-1996
Janez Golič
(založba Aleph / 56, Ljubljana, 1997)

Na Janeza Goliča sem postala pozorna zaradi tekstov, ki jih objavlja v reviji za sodobno rock glasbo Rock vibe, v Muski in občasno v hrvaški Heroini. V njih izžareva izredno ljubezen do glasbe, ki jo predstavlja in silno željo, da bi skozi svoje zapise tudi širša javnost spoznala glasbenike in umetnike, ki ustvarjajo to specifično glasbo na polju rockovske umetnosti. Razgalja nam pestro zakulisje glasbenih dogodkov, vzpon in padec določenih ustvarjalcev, vse neposredno, človeško in blizu.
In prav zato me njegova odločitev, da zbere zajeten del pisnega gradiva, ki se mu je v petih letih beleženja glasbenih dogodkov nabral, in ga pripravi za knjižno zbirko z naslovom Alter mozaik, ni presenetila.
O namenu knjige spregovori avtor v uvodu: Pričujočo zbirko razumem kot dokument določenega obdobja. Točno teh petih let, ki sem jih ob ponedeljkovih večerih prebil izza erešovega mikrofona. Zadaj se skriva na tisoče plošč, ki sem jih preposlušal, na stotine koncertov, ki sem jih spremljal, tako doma kot v tujini. Pa vsakoletni “izlet” v London in festival v Readingu, kjer je nastal dobršen del pričujočih pogovorov. Je dokument ljubiteljske strasti spoznavanja zakulisja glasbe, ki jo imam rad, oziroma spoznavanja načina razmišljanja ustvarjalcev, ki jim je glasba del in način življenja.
V knjigi je zbranih kar osemindvajset interjujev z nekaterimi najbolj pomebnimi imeni sodobne svetovne in slovenske AAA produkcije; to je termin, ki ga v spremni besedi dokaj inovativno uvaja Igor Vidmar. Gre za avantgardno, alternativno in avtorsko glasbo, ki se zaveda svojega predmeta v podalpskem kulturnem krogu; če seveda stvarnih omejitev zaradi statusne “manjvrednosti” ne omenjamo.
Janez Golič nam v knjigi predstavlja imena, ki so odločilno sooblikovala svetovno in slovensko glasbeno “sceno” zadnjega desetletja ( Barry Adamson, Dirty Three, Gallon Drunk, Morphine, Sonic Youth, Swans, Foetus, Einsturzende Neubauten, Laibach, Borgesia, Coptic Rain...). Kar tretjina pogovorov je nastala v studiu Radia [tudent, trinajst sodelujočih je že gostovalo v Sloveniji, nekateri med njimi celo večkrat, ostale pa je avtor lovil v času med tonsko vajo in večerjo, ali med večerjo in nastopom in odhodom v hotel.
Goličeva knjiga je dokaz, da se da tudi v Sloveniji pisati in izdati knjigo o rocku na strokoven in resen način. Janez Golič je več kot le marljiv in vesten zapisovalec dogodkov in ljudi, ki so mu blizu po srcu in duši. Samo pristna in iskrena ljubezen do glasbe je tisti vzvod, ki mu že leta narekuje, da svoja opažanja trmasto in vztrajno zapisuje, o tem poroča v medijih, tedensko pripravlja avtorsko oddajo na Radiu [tudent in se na koncu pogumno odloči, da najboljše objavi v knjigi.
Glasba, ki jo predstavlja je tipično “Goličeva”, kakršnemu koli predalčkanju se avtor spretno izogne z domiselnim naslovom knjige Alter mozaik. Nevsiljivo, spretno, nekonvencionalno, iskreno in nepokroviteljsko teče beseda v pogovorih z glasbeniki o njihovem vsakdanjem življenju, o ustvarjanju glasbe, medsebojnih odnosih, delovanju glasbenega trga, o koncertnem dogajanju po svetu, o utrinkih z nastopov po Sloveniji.
Janez Golič je enakovreden sogovornik v dialogih z umetniki in morda tiči prav tu ključ za uspešno narejen intervju. Namreč - doseči pri bralcu zanimanje in vzbuditi željo, da prisluhne “tvoji” glasbi, da poišče plošče določenih umetnikov, da ga predramiš in mu ponudiš nekaj novega, drugačnega. Glasbo torej, ki je po krivici zapostavljena v radijski shemi večine programov v Sloveniji; kanček usmiljenja zanjo kaže morda le II. program Radia Slovenija...
Poslušanje glasbe dandanes ne temelji več na socialni pripadnosti, glasbena publika je atomizirana na posameznike, ki glasbene stile in žanre sprejemajo zgolj na podlagi osebnega okusa. Glasbeni uredniki imajo neomejen prostor delovanja, kjer bi lahko z malo več domiselnosti in inovativnosti obogatili radijski spored.
Ocena plošče ali glasbene skupine naj bi dala bralcu občutek o tem, kakšna je glasba. In prav v podajanju ocen je Golič tako iskreno pošten rockovski kritik, da mu gre zaupati. In prisluhniti.
Njemu, glasbi in glasbenikom, ki jih predstavlja.
(Primorska srečanja, št. 194/195, 1997)

Varja Velikonja