THE ANGELS OF LIGHT
Flog, Firence, Italija
21.maj, 1999

Michael Gira v Ljubljani, 1997, foto: Zlato Kreč Flog je lepa dvoranica v Firencah, v bistvu diskoteka tipa nam bližnjega Rototoma.
V petek, 21.5., se je v sklopu evropske promocijske turneje v njej ustavil tudi gospod Michael Gira s svojim novim glasbenim projektom Angels of Light.
Po razpadu je Michael svojo pozornost usmeril med dva projekta, instrumentalni zvočni kolaž imenovan Body Lovers / Body Haters, ter bolj akustično in melodično ustvarjanje, ki sliši na ime Angels Of Light.
Nov glasbeni izdelek New Mother (založba Young God Records; izid 6.4.1999) je v celoti posvečen njegovi dolgoletni življenjski spremljevalki Jarboe. Tudi brez uradnega posvetila se album bere in sliši kot oda NJEJ. In na nek način tudi njemu... Morda nas zasuk v glasbi s strani Michaela niti ne preseti toliko, če vemo, kaj v zadnjem času posluša, čemu posveča pozornost, kaj ga vznemirja in kaj polni njegov večni eklekticizem.."Vse od Toma Waitsa, Bob Dylana, John Lennona, Pink Floydov in Nico do bolj novejših stvari tipa Low, Lambchop, Pan Sonic, Gastr del Sol...Glasbo , ki je zvočno in čustveno nabita, močna, intezivna. Tu je še Hank Williams...pa Howlin'Wolf, ki je moj večni favorit. In je imel velik vpliv predvsem pri zgodnjih Swansih. Veliko poslušam tudi stvari, ki jih izdajajo pri eksperimentalni založbi Table of the Elements, stvari Tonya Conrada, Fausta, Keiji Haino...pa tudi nov album Vica Chestnutta je odličen."
Njegov work in proces na področju kreiranja glasbe je neustavljiv. In nepredvidljiv. Konstantno raziskujoč. Vedno drugačen. In vendar-vedno razpoznaven. Tudi na koncertu, ko smo dejansko pričakovali promocijo in predstavitev zadnjih posnetkov z albuma New Mother, je Michael presentil. Postregel nam je le z najbolj udarnimi komadi z zadnjega albuma, zato pa toliko raje igral povsem nove skladbe, kot nekakšno nadaljevanje glasbe z albuma New Mother. Popoln umik v intimo. Nekakšen obračun s samim seboj. Razčlenjevanje. Estetsko čisto in jasno. Tiho. Občuteno. V dvomih. Nenehno. Potešeno nepotešen. Ljubezni. Sebe. Svojih notranjih občutij. Poln oproščanja. Nobenega patosa. Dostojanstveno. Elegantno. Fino. Iščoč skrivne trenutke užitkov, ki so zgolj njegovi...
Ne moti niti dejstvo, da je perfekcionist. Na odru skupaj z ostalimi glasbeniki deluje strogo"asketsko", natančno, precizno. Sedi, s kitaro v roki, vodi nit večera. Še vedno ga zanese v močne,skorajda himnične vložke iz časov Swansov, ki pa jih v trenutku prekine. Briljanten stilist in lirik. Verjetno največji. Zame.
Michael pripoveduje. S tistim znanim, globokim glasom, ki se ti zaje pod kožo. Če nanj obesiš še liriko, ki presega dobršno mero vsega pišočega v današnjem rokovskem svetu, pa uigrano spremljevalno ekipo, potem dobiš čaroben koncertni večer. Enkratna sinteza prekrasnih melodij, bogatih aranžmajev, natančne interpretacije in besedil, ki te odnesejo nekam daleč, daleč..Iz sebe.
Michael Gira je nezavedno zapeljiv. Z držo in neustavljivo karizmo, ki jo seva. Preseneča na nek način njegova trdovratnost, ki mu onemogoča, da bi se ukalupil.Da bi se ujel v mamljive zanke glasbenega posla. Ostaja sam, s krogom občinstva, ki mu je zvesto. Neujemljiv se spretno izogiba vsem pastem plehke komercializacije, posrečilo se mu je ohraniti avtentično in povsem samosvoje mesto med velikani sodobne popularne glasbe dvajstega stoletja. In še vedno vznemirija. Drugače kot pred osemnajstmi leti pri Swansih, toda še vedno z veliko mero stila in eruptivne, ustvarjalne moči.
Prepoznavanje individualnega stila in sveta, ki ga nosi s seboj, pa je gotovo zadnje, čemur bi se bil pripravljen odreči, kadar gre za GLASBO.
Glasbo, kot paradigmo svobode, kljub vsemu...
(Rock Vibe)

Varja Velikonja