Intervju: ANGELS OF LIGHT (Michael Gira)

Ne, Michael Gira se po ukinitvi Swans ni upokojil. Še bolj zagnano ustvarja naprej, čeprav se je na površju umiril. Če je prej demone preganjal s kriki iz polnih pljuč, se sedaj obrača k njim na skoraj spravljiv način, z mehko, akustično podlago in melodičnim, stalno artikuliranim petjem. Pri tem mu pomagajo angeli luči, zvesti pomočniki, da v svojih zaklinjanjih ne ostane čisto sam.
Swans mu še vedno pomenijo ogromno. Ko je zavestno zaključil poglavje, je pospravil za seboj oziroma uredil stari katalog. V obliki dvojnih diskov v lični kartonski embalaži sedaj sortira posamezna obdobja plodne preteklosti. Da ostane res tisto, kar je vrednega. Krog je sklenil z monumentalnim dvojnim albumom Soundtracks From The Blind, kjer je združil vso lastno zgodovino in nakazal prihodnje težnje.
Drugi pol zanimanj je prav tako že realiziral v obliki dveh plošč pod imenoma The Body Lovers in The Body Haters. Glasba je večinoma inštrumentalna in zgrajena na ambientalnih pasažah, ki se komajda premikajo. Vsako glasbilo je kot potopljeno v morje zvokov, kjer se napetosti sproščajo le skozi notranja gibanja zvočnih plasti. Pod imenom skupine Angels Of Light je v letu dni nastal album New Mother. Prva plošča Michaela Giraja po ukinitvi Swans s pravimi pesmimi in zgodbami. Gre nazaj med tradicionalne oblike ameriške zapuščine, v folk in blues, celo gospel z zadržanimi dramskimi razsežnostmi. Pesmi so umirjene, tako pride njegov glas do polne veljave. Vsaka podrobnost je na svojem mestu. Vsak zlog oblikuje v skladu s pomenom. Je bližje samemu sebi kot kdajkoli prej. To je njegov Boatman's Call.
Na albumu gostuje osemnajst glasbenikov, ki so se v veliki meri prilagodili celostnemu razpoloženju. Pa čeprav so med njimi nekdanji pomočniki iz Swans (Christoph Hahn, Bill Rieflin, Phil Puleo, Bill Bronson, Martin Bisi, Larry Mullins, Hahn Rowe...), ki so takrat igrali predvsem na moč. Sedaj je njihova vloga v dekoraciji, zgolj barvanju že oblikovanih pesmi.
Če je Michael navzven zadržan, se znotraj niti najmanj ni umiril. Še enkrat obračunava z lastno preteklostjo v visokem poetičnem slogu (“When the warm wind blows through the the corridors and tiled halls, there you are, the mad guardian of your empty room” v Song For My Father). Ne ustavlja se pred moralnimi zadržki, gre do konca in čez. Še vedno slavi predvsem njo, res zahteva veliko, a ponuja največ (“My mouth tastes like sugar 'cause you live on in my skull - now let me go. And I will be forever yours” v pesmi Forever Yours). Ker je dosleden, podobno pričakuje od drugih. Predvsem pozornost na nastopu, kjer da vse od sebe. Sedaj ves čas sedi, da bi bil bližje sebi, in da bi se lažje osredotočil na petje. Tu je najmočnejši. V živo dobi njegov glas telesne dimenzije, prenaša vso strast in energijo, zadrževano na robu izbruha.
Pogovor je stekel po nastopu Angels Of Light v Firencah, 21.maja 1999.

Kdaj si prvič razmišljal o ukinitvi Swans?
Pet let, preden sem to naredil. Že takrat sem razmišljal o drugih stvareh, vendar sem bil obenem obremenjen z idejami, ki sem jih želel dokončati. Želel sem jih še razvijati, izboljševati in jih pripeljati do konca. Potem sem se šele lahko začel ukvarjati z drugimi stvarmi.
Ali si zadovoljen s tem, kar si naredil s Swans? Sprašujem zato, ker objavljaš serijo dvojnih kompilacij?
To delam zato, ker sem ponosen na to, kar sem naredil s Swans in ker menim, da je to dragocena glasba. Ampak obenem slišim napake in so stvari, ki jih ne morem poslušati.
Ko poslušam album New Mother, se mi zdi, da na trenutke še potrebuješ to ekspresivnost, posebej v pesmi Shame ali Real Person. Da si na robu eksplozije?
Rad bi se oddaljil od Swans, kolikor je mogoče. Imam pripravljenih dvanajst novih pesmi za Angels Of Light, ki so prav romantične, sladke, melodične… Ko sem končal s Swans, sem večinoma pisal pesmi sam, z akustično kitaro. Bolj sem se osredotočil na same pesmi, nisem potreboval vsega soničnega hrupa za seboj; samo osnovne stvari, glas in akustično kitaro. Tako smo tudi snemali album; najprej sem vse posnel sam, le s kitaro, kasneje sem dodajal naravne zvoke, tako da sem orkestriral pesmi. Pri Swans sem imel najprej zvok, ki sem ga razvijal v pesem, sedaj je pesem osnova za vse.
Lahko našteješ glasbene vplive, ki so vodili do Angels Of Light?
Težko rečem. Večina se nanaša na mojo lastno preteklost, ki jo želim le razvijati. Ampak poslušam zelo različno glasbo, od Hanka Williamsa in Johnnyja Casha do Pan Sonic, Jima O'Rourka, Tortoise, Tonyja Conrada. Res vse.
Na albumu gostuje veliko glasbenikov. Kako je potekalo snemanje, ker npr imamo tri bobnarje… Kako si nadzoroval njihove prispevke?
Ja, do določene stopnje sem nadzoroval njihove prispevke, a obenem sem jih dopustil svobodo, ker cenim, kar počnejo. Sicer jih ne bi niti povabil. Rad jih imam kot posameznike in kot osebnosti. Dal sem jim le osnovne smernice…
Si kasneje dodajal ali odvzel?
Vse je ostalo na posnetkih, kasneje smo popravljali le nivoje. Tudi nisem uporabil vseh teh studijskih efektov, eksperimentiral sem le tako, da sem glas peljal preko ojačevalnika in potem z odmikanjem mikrofona dobil potreben prostor v zvoku. Podobno sem naredil z godali in bobni. Nisem uporabil digitalnega reverba ali kaj podobnega. Zanka (loop) se sliši le v eni pesmi. Vse je naravno, kot je le možno.
Ampak v besedilih si ostal v istem poetičnem jeziku, morda si le še bolj oseben?
Ja, drži. Še bolj bom šel v tej smeri. Za naslednji album imam pripravljene pesmi, ki naj bi jih vsak poslušal sam v sobi.
Kaj pa ostali projekti, kot Body Lovers in Body Haters.
Ja, po tej turneji si bom vzel čas za snemanje novih stvari, kot Body Lovers in kot Angels Of Light.
Smatraš New Mother za konceptualen album?
Ne. Res vedno gledam, da bi album deloval kot celota, ampak ni bil posnet kot konceptualna plošča.
Kako gre založbi Young God Records?
Mislim, da sem dovolj uspešen, sicer ne zaslužim ne vem koliko, ampak lahko nadaljujem. To je najpomembneje.
Kaj pa stran na spletni strani?
To vodi Jarboe, kot del ločitvene razprave. Album je tudi posvečen njej. Še vedno je najpomembnejša oseba, kar sem jih kdajkoli srečal.

Janez Golič