BAST
The Secret Life Of The Next Door Neighbour
(Dallas, 2004)
Če bi sledili 'normalni' razvojni liniji, bi kolektiv Bast na novem albumu moral zveneti kakor sodobni trip-hop z elementi etno glasbe na poti v chill-out. Torej, nekako prefinjeno in prilagojeno ušesom poslušalcem njihovega letnika. Ampak, The Secret Life Of The Next Door Neighbour je izven pričakovanj, izven meja – vsaj žanrskih in geografskih – vrnil se je le ciničen, sprevrnjen politični komentar, v skladu s stanjem, ki ga Aldo & Co pač ne morejo odmisliti. S tem posredno opozarjajo, da se zgodovina nevarno ponavlja, zahteva podoben odziv kot v začetkih Borghesije, Laibacha, Demolition Group pred dobrimi dvajsetimi leti. Cinizem je spet na mestu – ker se je težko sprijazniti s prepričevanjem, da problemov ni, da je vse v redu in da so politiki itak notorični lažnivci.
Prvi album Bast je bil zgrajen na tolkalih in violini, okoli tega so ostali le dodajali svoje, še pazljivo in uvidevno. Tokrat so si Boštjan Gombač, Tomaž Grom, Slaven Kalebič in Marjan Stanič vzeli več ustvarjalne svobode, strukture so razrahljane, za povrh so skladbe posnete v različnih okoljih in za različne priložnosti. Skupaj jih drži izurjeno uho Alda Ivančiča, pobudnika celotnega projekta. Že glasba sama je večinoma napeta, nekako v krču, vleče nase, še v izvrstni jazzovski elegiji Song For Che je zvok nastavljen tako, da skupina naravnost izstopi iz zvočnikov v prostor, igra tik pred poslušalcem, če mu celo ne diha za ovratnik. Ko se napol improvizirani zvočni tok približa prežvečenim formah, spet poseže Aldo s predirnim rezom ali preskokom, morda odsekanim krikom. Drugje poudari telesno naravnanost te glasbe, dvigne volumen na tolkalih, ki grozijo, da pokopljejo vse pod seboj.
Multimedijsko naravnanost Bast kažejo z dodatkom 11 videospotov, vseh narejenih na 20 sekundni koncertni izbruh hrupa Burn Out. Pristopi so v vseh režijskih primerih različni, kar se sklada s filozofijo kolektiva Bast. Da ne omenjam posebej lične in bogate opreme CD plošče, edine zanesljive 'zaščite' pred presnemavnjem gradiva zapisanega na ploščku.
Z drzno, brezkompromisno originalnostjo Bast izzivajo slabo vest večine popularne glasbe pri nas. Obenem opozarjajo, da glasbo mimo utečenih obrazcev delajo le še veterani, ko bi si vendarle lahko privoščili počitek na lovorikah in se umaknili prodornejšim, mlajših. Po slišanem in videnem na The Secret Life Of The Next Door Neighbour se Bast še zdaleč ne kanijo umakniti.
(Muska, marec 2004)
Janez Golič
|