BLACK SPIRITUALS
Black Access / Black Axes
(Sige, 2018)
Glasba dua Black Spirituals na prvi posluh nima veliko skupnega z običajnim pojmovanjem črnskih gospelov in spiritualov.
Že zasedba sama kaže na bistveno razliko; kitarist Zachary James Watkins prihaja iz akademskih krogov, deluje v polju eksperimentalne glasbe in se izmika stereotipnim prijemov na šeststrunskem električnem glasbilu.
Bobnar Marshall Trammell izhaja iz jazzovske šole, o njegovo igranje nosi izjemno, skoraj rockovsko energijo.
Njuna glasba na nek posreden način ohranja tradicijo poduhovljenega angažmaja, a obenem se zna ta nakopičen gnev in obup razviti v silovit izbruh jeze in upora.
Ne le zaradi podobnega naslova albuma, tudi po glasbenih parametrih, njuno muziciranje lahko spomni na izraz nekega drugega tria iz nekega drugega časa in prostora.
Ni nujno, da sta Black Spirituals kdaj slišala za kitarista Casparja Brötzmanna in njegovo spremljevalno zasedbo Massaker, saj je od objave njihovega albuma Black Axis minilo skoraj 30 let.
A pristop in glasbena "sporočilnost" sta si nenavadno podobna, mejita na univerzalno "govorico".
V obeh primerih se kitarska igra izmika stereotipom rock'n'rolla, draži raje pobira po robovih kitarske igre, v izmikajočem feedbacku in popačenjih vseh vrst.
Razlika je v vodenju igre.
Kontradiktorno morda, a Zachary James Watkins kot ustanovitelj in idejni vodja Black Spirituals, zgolj nakazuje smer in prepušča vodilno vlogo bobnarju Marshallu Trammellju.
Ta se z veseljem odziva na ponujeno, vskoči s hitrimi tolkalski eskapadami, da mu Zachary komaj sledi.
Pravzaprav je srž njunega početja v dinamiki interakcije.
Zachary se na vso moč izogiblje kitarskim rifom, kaj šele prežvečenim solističnim vložkom, raje vztraja na stalnem brnenju, ki ga spontano variira.
Prav tako se Marshall spontano odziva na te zasnove, jih podpira ali spodbuja.
Dokaj intenziven pristop se umiri proti sredini albuma, ko si vsak vzame zvočni zapis samo zase.
Tu je razlika še najbolj očitna.
Zachary se potopi v zvočnost drona na robu ambienta, medtem ko se Marshall na polno razdaja, izkazuje svoje solidne in vsestranske bobnarske veščine.
Vsak zase sta dobra, skupaj izjemna, povezana skoraj telepatsko.
Zdi se, da glasba nastaja sproti, ali vsaj z malo predpriprav.
Zato bi jo bilo najbolje zaužiti v „živo“, na koncertnem podiju.
Žal za to slabo kaže, Zachary in Marshall sta se razšla še pred objavo tega albuma, nadaljevala naj bi vsak v svoji zasedbi.
Prav možno, da sta Black Spirituals po petih letih ugotovila, da je njuna kreativna sila dosegla vrhunec in da sta z albumom Black Access / Black Axes izpolnila svoje poslanstvo.
Še vedno ostanejo posnetki, ki bodo navdihovali in navduševali.
povprečna raven dinamičnega obsega: DR9
Janez Golič
(Rock Obrobje, julij 2018)
|