BONNIE 'PRINCE' BILLY
Orto klub, Ljubljana
6.april, 2001

Tisti aprilski večer se nas je v Orto klub nakapljalo le nekaj desetin. Zato pa tisti 'ta pravi'. Priložnosti za koncert glasbenika, ki se redko potika po evropskih odrih, res nismo želeli zamuditi.
Po ne najbolj primernem ogrevanju Tonyja Rosa s prijateljem, je Bonnie 'Prince' Billy (sam je želel, da ga najavljamo pod tem imenom) s skupino le zasedel oder. Že po videzu vseh nastopajočih smo lahko sklepali, da bo to 'domač' nastop. Da so glasbeniki tu predvsem zaradi glasbe
Bonnie Prince Billy s skupino je v živo nekaj drugega. Njegov krhki vokal s plošč pridobi v koncertni izvedbi na moči, saj jo tudi potrebuje, da se lahko enakovredno kosa z glasnima električnima kitarama. David Pajo je s klaviaturami ostal nekje na robu, medtem ko je bobnar neusmiljeno narekoval rockovski tempo. Bonnieju to očitno povsem ustreza. Še lažje se je izgubil v lastnih pripovedih, pozabil na telo, ko je ves skrčen z usti lovil mikrofon.
Pesmi, ki tudi na ploščah nosijo rockovski naboj (O Let It Be, May It Always Be…), so v tovrstni koncertni inačici izzvenele prepričljiveje, bližje svojemu bistvu. Tiste intimne pripovedi, kot na primer I See A Darkness, pa so izgubile svoj značaj, osebno noto, krhki odtenki so se povsem izgubili v polnem naletu petčlanskega rockovskega benda. Šele v dodatku je Bonnie sam, obrnjen s hrbtom proti občinstvu, brezhibno odpel Careless Love, in se delno oddolžil tistim, ki smo skozi koncert pogrešali izvorno intimo večine njegovih pesmi.
(Muska)

Janez Golič