BONNIE »PRINCE« BILLY
Sings Greatest Palace Music
Domino, 2004

Nenavadna odločitev nekoga, ki mu je za mnenja kogarkoli malo mar. Namreč, Bonnie »Prince« Billy se je odločil na novo posneti stare pesmi, tiste, ki jih je objavil še pod različnimi Palace imeni, in sicer je izbiro prepustil kar svojim ljubiteljem, naj oni preko spletne strani odločijo oz. izberejo. Razumel bi, da je Bonnie sam prišel do spoznanja, da določene pesmi niso posnete in obelodanjene tako, kot si zaslužijo, in da so vredne revizije in popravka. Ampak ne, izbor je prepustil drugim. Čeprav, prebrisan kot je, ne bi stavil, da se je na ta način narejenega izbora tudi držal. Dopuščam celo možnost, da se je Bonnie na ta način le zavaroval, sedaj mu ni treba poslušati očitkov, zakaj pa ne ta in ta pesem… Saj ste sami izbrali, bi odgovoril.
Kakorkoli, 15 pesmi s plošč Palace Music, Palace Brothers ali zgolj Palace je dobilo novo obleko; lepo zašito, oprano, polikano. Ali, Bonnie je naravnost v središču countryja, v Nashvillu z izurjeno zasedbo priredil svoje stare pesmi, tako, da je popravil nekdanjo okornost, razpuščenost, neskladje – vse tisto, kar ga je naredilo tako drugačnega in posebnega. K »sreči« je od izvirnikov v glasu ostal ta njegov boleč patos, ta krhka interpretacija, ki je ne slabi niti posladkani zven havajske kitare in sploh profesionalna izvedb v sredinski country maniri.
V redu, če je to enkratni izlet, malodane eksperiment, v smislu, zanimivo bi bilo slišate te pesmi v country preobleki. Problematično lahko postane, če namerava Bonnie nadaljevati v tej prilagoditveni smeri. Potem si upam napovedati, da povsem »njihov« ne bo nikoli, že naravni glas in izgled mu ne dajeta nobenih možnosti. Prej bi se moral spremeniti sredinski country, za kar spet ni nobene možnosti.
Skratka, Bonnie »Prince« Billy Sings Greatest Palace Music ne nudi kaj več od zgolj zanimivega poskusa. Morda dve, tri pesmi zasijejo v nekem drugačnem sijaju (The Brute Choir, Gulf Shores in Riding), v trenutkih ko se spremljevalni glasbeniki prilagodijo razpoloženju. Večinoma je ravno obratno, Bonnie podleže umetnemu sijaju, z upanjem, da z njim morebiti koga res zaslepi.
CD postavim poleg ostalih Bonniejevih plošč, ampak prav veliko ga ne bo v predvajalniku.
(Muska, maj 2004)

Janez Golič