BONNIE 'Prince' BILLY & THE CAIRO GANG
The Wonder Show Of The World
(Drag City, 2010)

Pevec novonastalih ljudskih žalostink se je v preteklosti mnogokrat rešil monotonije z raznorodnimi sodelovanji. Ali se je skril pod različna imena, kar mu je omogočalo vsaj iluzijo vsakične preobrazbe. Will Oldham je v dobrih 20 letih ustvaril zavidljiv opus, najprej pod različnimi 'Palace' imeni, krajši čas je deloval s svojim pravim imenom, zadnje desetletje se dobro počuti kot Bonnie 'Prince' Billy. Aktualni album je ponovno posnel v sodelovanju, pomaga mu kitarist in pevec Emmett Kelly, ki se je skril pod ime The Cairo Gang.
Zdi se, da se Will Oldham po vseh teh letih nekako vrača v izhodišče. Da je izkusil praktično vse, kar se v popularno-glasbenem svetu lahko izkusi, uvidel je, da tam ni ničesar, kar bi ga zadovoljevalo, in sedaj se vrača v lasten svet neizpolnjenih želja. Namreč, imel je tudi »slabe« trenutke; ko je postal že veliko ime klubskega novega countryja, si je z nekaterimi izdajami že zamajal ugled med ljubitelji. S studijskimi mojstri iz Nashvilla je na primer na novo posnel stare pesmi iz repertoarja Palace Music, jim dal drug sijaj, in razdelil poslušalce. Mogoče je testiral tudi samega sebe, morda se je le želel prepričati na lastni koži, kako mu godi močnejši zunanji odmev. Očitno mu poskus ni škodoval. Po tistem je šel nazaj v intimo ali je sodeloval z glasbeniki, ki so kvečjemu še za stopnjo nižje v popularno-glasbenem rangu. Emmett Kelly je zagotovo med temi.
The Wonder Show Of The World je plošča stare šole. Izšla je praktično brez najave, še predhodni singel je izdan le na vinilki in pesmi Midday in You Win ni na albumu. Bonnie in The Cairo Gang se tudi glasbeno najraje obračata nazaj, v šestdeseta in na Zahodno obalo Združenih Držav Amerike. Na plošči nista uporabila nobenih »sodobnih« prijemov, pravzaprav bi posnetke lahko naredila res pred kakimi 40 leti. Prednjači večglasno petje in preplet igre akustične in električne kitare ob minimalni uporabi ritmičnih instrumentov.
Le zakaj bi si potemtakem sploh zaslužila našo pozornost? Zato, ker predvsem Bonnie šele v takem pretanjenem muziciranju izkaže svoje poglavitne kvalitete. Šele v izpraznjenem zvočnem prostoru izpostavi širok razpon občutljivosti, izpostavi vse podrobnosti pri oblikovanju nedoločenih melodij. Tudi po večkratnem poslušanju se nam usede komajkakšna pesem, kar sicer ni dobro za hitro potrošnjo, ampak taki potrošniki Bonnieja niti najmanj ne zanimajo. Poslušalec ima le dve možnosti; se prilagodi tovrstni izkušnji ali pa naj posluša kaj »lažjega«. The Wonder Show Of The World je plošča nepokvarjenega glasbenega izraza, takšna, kakršne danes skoraj ni več najti na policah ploščarn. Večina ostalih predstavnikov drugačne folk glasbe v primerjavi zveni prodanih in predvsem izumetničenih. Izbira je vaša.
(Rock Obrobje, april 2010)

Janez Golič