BOOGARINS
As Plantas Que Curam
(Other Music Recordings, 2013)

Nedavno so na knjižnem sejmu v Frankfurtu izvedli anketo in ugotovili, da večina še vedno prisega na tiskano knjigo. V glasbenem svetu se je digitalno že bolj razširilo in lepo odseva dandanašnji splošen odnos do glasbe. Je nekaj sprotnega, hitro použitega in pozabljenega. Fizični nosilec z glasbo že zaradi „rituala“, ki je potreben za predvajanje, zahteva več pozornosti in zbranosti. In tudi ostaja na polici, na vidnem mestu, ne le nekje na trdem disku računalnika ali celo v oblaku. Da niti ne omenjam albuma kot zaokrožene umetniške oblike, ki to postane šele skupaj s pripadajočim ovitkom in točno določenim vrstnim razporedom pesmi.
Podatek, ki sicer velja za Anglijo in za lansko leto, vseeno priča o trdovratnosti nosilcev zvoka, prvič po 20 letih se je število prodajaln plošč povečalo. Resda gre za manjše ploščarne, ki se hitro odzivajo na zahteve kupcev, ti pa se dostikrat ravnajo po entuziastičnih zapisih na blogih. Ena teh trgovin, ki se odlično znajde v hitro spreminjajočih razmerah, je locirana na spodnjem koncu Manhattna. In še več, Other Music je nedavno postala še založba.
Brazilski duo Boogarins je zadnje odkritje založbe Other Music Recordings. Fernando Almeida in Benke Ferraz prihajata iz osrednje Brazilije, iz mesta Goiânia. Nekako odročno se zdi, a ravno prav daleč in ravno prav globalizirano, da nam Boogarins zvenita znano in relativno izvirno. Pojeta v rodni portugalščini, a glasbeni vplivi posegajo po vseh geografskih in časovnih oseh psihadeličnega popa. O vsebini večji del le ugibam, nekaj je nakazuje že naslov "zdravilna zelišča". Z uporabo napol pozabljenih kitarskih efektov kličeta v spomin stara dobra šestdeseta, obenem pa zlahka preskočita v večglasno petje, značilno za novodobne indie junake. Za najstnika izkazujeta širok razpon poznavanja, ki pa nikdar ni materija kopiranja. Vse bližnje in daljne vplive znata Boogarins prevesti v lastni glasbeni izraz, še toliko bolj prepričljiv je, ker praktično vsako pesem na albumu As Plantas Que Curam nosi prepoznaven rif. Potem je vse lažje. Petje se prileže kar samo, aranžerske rešitve pa so igrivo razrahljane. Fernando in Benke se po eni strani nista pretirano ubadala s končno podobo pesmi. Mnogo tega je prepuščeno gostujočim prijateljem, po drugi strani nista dopustila, da bi stvari ušle povsem iz nadzora in tako na plošči ni pretiranih egotripaških psihadeličnih eskapad. Boogarins s prijatelji zvenita kot skupina z živimi interakcijami glasbil, začinjenimi z mladostnim žarom, brez kalkulacij kaj in kako naj bi se danes igralo. Ali drugače, profesionalni producent bi iz te zasnove oblikoval bolj togo, uravnoteženo, urejeno, premišljeno formo, za kar bo že še čas in priložnost. Šele marca prihodnje leto gresta Boogarins na severno-ameriško turnejo in takrat se lahko marsikaj spremeni. Zaenkrat pa lahko uživamo v razigranih, domiselnih in privlačnih pesmih, pri katerih poslušalec nima občutka velikopotezne tržne preračunljivosti.
In če se vrnem k uvodnemu razmišljanju; album As Plantas Que Curam je izšel tudi na kaseti.
(Rock Obrobje, oktober 2013)

Janez Golič