PETER BRODERICK
All Together Again
(Erased Tapes, 2017)

Glasbeno udejstvovanje Petra Brodericka je nadvse razpršeno. Predvsem rad sodeluje, vskoči kjerkoli se dobro počuti. Še najbolj znana skupina, s katero je sodeloval, so Efterklang, čeprav je sam Američan in Efterklang so Danci preseljeni v Berlin. Prav tako se dobro počuti pod okriljem avant založbe Erased Tapes, ki jo je pred desetimi leti ustanovil Nemec Robert Raths in je locirana v Londonu. Tudi ostali varovanci založbe, med njimi je najbolj izpostavljen Nils Frahm, namreč prihajajo iz vseh koncev sveta in prav tako radi ustvarjajo navzkriž.
Obenem svež album Petra Brodericka ni „redna" plošča, vsaj ne v klasičnem smislu. Je pravzaprav zbirka posnetkov, ki jih je Broderick posnel po naročilu za nadvse različne priložnosti. Že samo to dejstvo je izziv in rezultat je karseda raznolik album. Že na svoji spletni strani Peter Broderick zagotavlja, da ima rad vse vrste glasbe. Ni razloga, da mu ne bi verjeli, a obenem je očitno toliko ozaveščen, da sam ne izvaja glasbe, ki ne bi bila del njegovega karakterja.
Skratka, ne glede na to, česar se Peter Broderick loti na pričujočem ploščku, vse povezuje določeno občutenje, vzbuja skoraj eterični misterij skozi povsem zadovoljivo izvedbo. Namreč, Broderick tule igra na širok nabor glasbil, in ničesar posebej ne izpostavlja.
Navkljub največji možni raznolikosti, kar je premore Peter Broderick, album drži nit. Če ne drugače, s premišljenim razporedom posnetkov. Težko si predstavljam boljši uvod kot je 12 minutna If I Were A Runway Model, posneta za potrebe modne revije! Skladba absolutno stoji sama zase in je kot narejena za uvodno postavitev nečesa, kar nas še čaka v nadaljevanju. Oddaljeno zborovsko petje se kar stopi z navdahnjeno klavirsko figuro, ki jo kasneje ovijejo godala. Igra postaja vse bolj sproščujoča, lebdeča, prepletajoča in in proti koncu drhteča ob pomoči elektronskih efektov. V bistvu gre za lepljenko dveh skladb; v drugem delu prevladujejo ambientalni sintetizatorji in oddaljeno petje, ki se nenehno sprašuje: "What's behind the door? Explore. What's beyond the end? Extend." Robbie's Song, posneta za nedokončan film, se stopnjuje na način Mogwai. Še enkrat jo nosi preprost vzorec na strunskem inštrumentu, ki ga sčasoma preplavijo zgoščena godala. Ta proti koncu popustijo svoj prijem in osnovni vzorec izplava na površje v osvobajajočem vdihu. Vrhunsko. A Ride On The Bosphorus izpluje v negotovi smeri, zgolj tipa možnosti. Iz brbotanja zvokov se počasi izkristalizira linija, ki se je Broderick kot izkušen krmar drži do konca 17 minutne vožnje. Emily je kantavtorska pesem, ki sicer ne dosega boleče melanholije Nicka Drakea, a je blizu. Our Future In Wedlock je kratka improvizacija na klavirju, The Walk pa na violini, obe napisani v namen poročne povorke Petrovih prijateljev. Sledita še dve filmski temi in sklene prirejena glasba za umetniško inštalacijo Unsung Heroes, še en uspešen spoj elektronskih posegov in neoklasičnih nagibov.
Album All Together Again je izvrsten prerez tega, kar počne in zna Peter Broderick. Zanj pomeni zbirko arhivskih posnetkov, za poslušalca na površju prijetno izkušnjo, poglobljen prisluh pa razkrije marsikatero drzno produkcijsko potezo in raziskovalnega duha. V četrtek 29.marca tudi v živo v Kinu Šiška.

(Rock Obrobje, februar 2018)

Janez Golič