CALEXICO
Hot Rail
(City Slang, 2000)
John Convertino in Joey Burns sta se v tretje pognala po vročih železniških tirih med Mehiko in ameriškimi prostranstvi (California + Mexico = Calexico). V bistvu sta ponovila osnovni koncept prejšnjega izdelka, The Black Light, ko med 'pravimi' pesmimi le uglasbljata svoja tako umišljena kot prava potepanja. Vožnja se začne z mehiškim melosom v El Picador, ki bi ga bil vesel tudi Ennio Morriconi. Sledi pripoved Ballad Of Cabie Hogue v slogu večnih odpadnikov (I live down under where the snakes and scorpions run…), podprta z dovolj klasičnim country&western napevom, ki mimogrede zapleše s francoskim šansonom. Šele po kratkem instrumentalu in daljši jazzovsko navdahnjeni odi z Robom Mazurekom na trobenti Calexico zakoličijo osnovne koordinate svojega početja. Vmes pa znajo in zmorejo marsikaj. Navkljub raznorodnim vplivom jih Joey in John ob številnih gostujočih glasbenikov prevedeta v enoten glasbeni jezik. Predvsem vzdržujeta filmsko dimenzijo popotovanja, ki mora biti po slišanem hudo razmigano. Za trenutek celo preskočijo v sopihajoči drnec najmočnejših parnih lokomotiv, ko se 'ustavijo', se na vmesnih postajah vsakič zgodi mala dramska zgodba, ali pa nas Calexico z lenobno razpotegnjeno harmoniko pripravijo na novo dogodivščino. V vsakem primeru polno zaposlijo tako slušne organe kot domišljijo vsakogar, ki si je kdaj želel skrivoma povzpeti na železniški vagon na poti v neznano.
(Muska)
Janez Golič
|