CARIBOU
The Milk Of Human Kindness
(Leaf, 2005)
Tudi med neodvisnimi in v undergroundu se dogajajo take stvari. Dan Snaith, ki je objavil že dva albuma pod imenom Manitoba, se je soočil s pretnjo tožbe s strani punkrockerja Handsome Dick Monitobe, čeprav slednji pod tem imenom sploh ni objavil plošče, je pa glavni v bendu Dictators. Kakorkoli, Dan Snaith si ni mogel privoščiti izgube na sodišču in je popustil in opustil ime Manitoba, sedaj ga prepoznamo po imenu Caribou (dokler se ne odločijo za tožbo prebivalci te kanadske province!). Sprememba imena je sicer »rezervirana« za drug pristop, za slišno drugačno glasbo, drug koncept. In v primeru Dana Snaitha je sprememba smiselna, naj si gre za pretnjo tožbe ali za »umetniški« obrat. The Milk Of Human Kindness je namreč drugačen album, in to vsaj dvakrat… Ne le v strogem glasbenem smislu, ampak je posledica premisleka, da je mnogokrat res velja »manj je več«. Napredek se namreč prevečkrat izenačuje z boljšo produkcijo, glomaznejšim zvokom, bogatimi aranžmaji… Snaith pa se je odločil za korak »nazaj«, za redukcijo, vrnil se je v izhodišče in od tam gradil na novo.
Princip ni nov, le da se ga večinoma pripisuje diletantom. Tistim, ki pomanjkanje glasbenega znanja zamenjujejo za ideje. Dan Snaith pa ima oboje!
Torej, po zvočnem ognjemetu albuma Up In Flames se The Milk Of Human Kindness »zgolj« iskri. In če se je Snaith obrnil k redukciji, je še toliko težje pobegnil zunanjim vplivom – ti so dovolj razvidni – motorični ritem nemškega dua Neu!, stara dobra psihadelija z vokalnimi harmonijami sposojenimi pri The Beach Boys, indie pop, vse poškropljeno z elektronskimi eskapadami za dobro mero. Ali za preverjeno vez s preteklostjo. Res ni imelo smisla delati »tribute« plošče, saj je lastna preteklost še vedno pošteno vrednotena.
Skratka, 3.album Dana Snaitha je dinamična, koncizna in še vedno eksperimentalna pop plošča. Nekaj vokalnih pesmi povsem stoji, imajo melodijo, imajo ritem, imajo refren. Pesmi so zapeljive, celo nalezljive, in vmes Snaith še vedno streže s čudaštvi, ki jih v ostalih 99% popularne glasbe nismo vajeni. Zdi se, da Snaith dobro ve, kaj počne, kje črpa, kako se reinterpretira, in to počne izjemno dobro.
(Rock Obrobje, maj 2005)
Janez Golič
