CAT POWER
The Covers Record
(Matador, 2000)
Chan Marshall je na plošči priredb dokončno pokazala, da je Cat Power njen psevdonim in ne ime skupine, pod katerega bi se skrila. Že na prejšnjih albumih so ji bili v pomoč različni glasbeniki, ki so bili v vseh primerih le gostje in ne redni člani spremljevalne zasedbe.Tokrat se je odločila, da se predstavi sama, da v ospredje postavi svoj krhki glas in da preko priredb razkrije svoje glavne vplive. In če so ti mestoma na robu banalnosti, jih je vsaj dodobra posvojila.Že uvodna predelava enega najbolj razvpitih komadov iz zgodovine rock'n'rolla nosi povsem novega duha. Chan je »svojemu« Satisfaction (večno) kotalečih kamnov odvzela refren, ostal je le občutek neskončnega bega brez končnega zadovoljstva. Poleg tega je vse pesmi posnela ob minimalni spremljavi akustične kitare ali klavirja, brez poudarjenega ritma in v skoraj mučni počasnosti, ki zahteva čas in pozornost. Nestrpnemu poslušalcu, razvajenega preproducirane in hitro pripravljene pop glasbe za še hitrejšo porabo, te plošče ne priporočam. Je le preveč intimna, in naj se bere še tako banalno, pristna v svoji samosvoji izpovedi, četudi odpeta skozi besedila drugih. So pa ta skrbno izbrana, po potrebi tudi (spoštljivo) predelana (že omenjena Satisfaction in I Found The Reason Velvetov), odkrita in genialno preprosta. Tako ne manjkata niti dve tradicionalni, Boba Dylana sploh vsi radi predelujejo, ker si mislijo, da vsaj pojejo bolje kot on, na piko je vzela še Moby Grape, Davida Bowieja, Billa Callahana (Smog), manj znanega Michaela Hurleya in druge. Torej širok izbor na tradicijo naslonjenih pesmi, ki jih je Chan obrala do kosti. Take sedaj zvenijo kot njeno avtorsko delo.
(Muska)
Janez Golič
