CAT POWER
You Are Free
(Matador, 2003)

Kar pet let je potrebovala Chan Marshall, da je objavila nov album z avtorskimi pesmimi, vmes je izšel le album priredb Covers Record. K sreči teh pet let ni pomenilo večjega premika k sredinskemu zvoku oziroma k 'veliki' produkciji, kar je pokopalo že marsikoga, na primer, Liz Phair. Ne, Chan Marshall, ali Cat Power kot je njeno umetniško ime, ni bistveno spremenila svojega sloga. Še vedno je večina pesmi nadvse skromno aranžiranih, večinoma se spremlja le s kitaro ali klavirjem, prevladuje njen krhki, ranljiv, že na plošči sramežljivi vokal. Zato pa toliko bolj zareže v tistih redkih trenutkih, ko povzdigne glas, ko bi lahko izbruhnila, se odprla, a tega zares nikoli ne stori. Uvodna I Don't Blame You v tem smislu najbolje kaže na njeno naravo, pa vendarle, če ga že ne more obtožiti, ga bo zlahka zavrnila.
Sožitje zunanje krhkosti in notranje moči je glavna odlika Cat Power. Ni ji potrebno do konca napeti glasilk, da bi njen glas segel v srca poslušalca ali poslušalke, dovolj je boleč, a prav nič patetičen stok, da prepriča…
Čeprav se zavestno distancira od zaslepljujočih luči velikega odra, raje ždi nekje na robu, so jo našli že mnogi eminentni glasbeniki in ponudili pomoč. Že odkril jo je Steve Shelley, na albumu Moon Pix ji pomagajo člani avstralskih Dirty Three, tokrat celo Dave Grohl in Eddie Vedder. Pa vendarle sta oba na ovitku plošče omenjena le z začetnico imena, kot da se Chan noče obešati na znana imena. No, morebiti se morata oba skrivati zaradi pogodbenih obveznosti, pa tudi njun doprinos ni odločilen, kvečjemu simbolen. Kakor poklon avtorici in izvajalki, ki (v nasprotju z njima?) ohranja avtonomijo ustvarjanja.
Zato tudi nima velikih možnosti širšega preboja, zadovoljila bo kvečjemu tistega, ki bo pripravljen prisluhniti njenemu cedeju brez daljinskega upravljalca v roki. Če je že potrebovala 5 let za ta album, si tovrstno pozornost zagotovo zasluži.
(Rock Obrobje)

Janez Golič