CHA CHA COHEN
Cha Cha Cohen
(Chemikal Underground, 1999)
Kaj se zgodi, ko se Avstralka preseli v New York in v Washingtonu D.C. posname ploščo z britanskimi glasbeniki? Ne, prvenec Cha Cha Cohen ni enostaven seštevek morebitnih področnih vplivov, je bolj univerzalen groove. V ospredju so hitre sinkope močnih bobnov, kar je odlična podlaga za ritmično poudarjene vpade kitare, večinoma analognih klaviatur in semplov. Na vrhu ritma se pojavi dovolj energično petje Jacqui Dulany, ki spretno krmari med zapeljivo melodičnostjo in prezirljivo žensko jezo. Glasbeno je blizu Luscious Jackson, še preden so odkrile priročnost studijske mehanike, in po drži someščanki Maggie Estep, saj stoji sama zase in izpričuje lastno ranljivost ter odločnost hkrati. Znotraj nabitega zvoka vedno najde kanček inovativnosti, nadgradnjo preprostega na hiphopu grajenega ritma. Kratki, nadvse efektni instrumentali sproščajo in dvigajo napetosti skozi celo ploščo, ki tako pritegne skozi vseh dvanajst zapisov. Prav tako so vsaj refreni dovolj zapomljivi, da se glasba ne zgubi v samem plesnem groovu.
Posebno draž daje plošči občutek živega igranja. To lahko pripišemo naravi sodelovanja med Jacquie “Cha Cha Cohen” in njenimi prijatelji z otoka. Lahko samo upamo, da plamen spontane kreativnosti ne ugasne ob morebitnem resnejšim pristopu h glasbi, kot se rado zgodi glasbenikom, ko okusijo slast popularnosti.
(Muska)
Janez Golič
