COIL
Love's Secret Domain
(Threshold House, 1991)

Plošča Love's Secret je šele njihov tretji pravi LP, časovni razmik treh let od prejšnje Horse Rotorvator pa je omogočil več kot uro trajajočega izbranega glasbenega gradiva. Prva novost na novi plošči je široka uporaba elektronike, na kar nas navede že začetni kolaž sekundnih insertov raznolikih samplerjev, sintesajzerjev in drugih generatorjev zvoka. Tudi ritmična podlaga, ki sledi, nas zavede in čakamo skoraj polovico plošče, vse do edinega "hita" Windowpane, da se prepričamo, da gre zares za COIL. Negotovost je posledica dejstva, da je glasba skoraj v celoti inštrumentalna, odvzeli so ji ostre ritmične vpade, bizarne vokalne intervencije in ji s stalnim kolažiranjem zabrisali robove. Glasba kljub temu ostaja samosvoja in le v redkih trenutkih najdemo vsaj približne navezave; repetitivnost zgodnjih CABARET VOLTAIRE, vesoljsko brenčanje LIGHTS IN THE FAT CITY, amputirani elektronski funk in "house", celo španski flamenko... Tako neobremenjena uporaba zvokov oz. spojev le-teh me nehote spomni na BORGHESIO oz. njihov soundtrack za predstavo Emotional. Pa ja ne gre za "trend" prehajanja v funkcionalnost oz. golo zvočnost? Potrebno dramatičnost, odmik od zvočnih sanjarij, so COIL spet našli v MARCU ALMONDU (kateremu bo potrebno nameniti ob priliki več prostora in razgaliti vso širino njegovega delovanja, če na hitro spomnimo le na sodelovanja z Clintom Ruinom in Psychic TV), sami pa so stare draži prihranili za sklepno in naslovno Love's Secret Domain. Kljub tem (potrebnim) odmikom plošča deluje celovito in na koncu zapusti določen, a težko razložljiv vtis. Posredi so "nedefinirane" melodije, zabrisan osnovni tok pesmi in modalni načini, ki pričarajo občutek praznine. Postopki "sestavljanja" posameznih melodičnih vzorcev povzročijo otopitev čutov, vsebina se razblinja in forma razpada. Posamezni koščki se vsedejo šele po večkratnem konzumiranju, pravzaprav njihove raznolike kombinacije in njih učinek vedno na novo odkrivamo. Ta glasba predstavlja brezčasnost, neobremenjenost z trendi, zavrača določeno ideologijo in v prvi plan postavlja neulovljivost glasbene govorice.
(SubRock)

Janez Golič