CRIME + THE CITY SOLUTION
American Twilight
(Mute, 2013)

Brskanje po spletu je prineslo le nekaj namigov, zakaj smo čakali skoraj 23 let na novi studijski album skupine Crime + The City Solution. Ponovna združitev pa da je visela v zraku praktično ves ta čas. Zato nekaj zgodovine; ko Simon Bonney v rodni Avstraliji s prvo zasedbo ni uspel objaviti niti singla, se je na pregovarjanje Micka Harveya podal po sledeh Nicka Cavea. V začetku osemdesetih je tako pristal najprej v Londonu, kjer je bil prav Mick Harvey njegova desna roka v prenovljeni zasedbi. Vskočil je še Rowland S. Howard, prav tako odpadnik iz The Birthday Party, njegov brat Harry je igral bas in bobnar je bil Epic Soundtracks. Ta zasedba je trajala nekaj singlov in album Room Of Light, zatem se je Bonney še enkrat podal po sledi Nicka Cavea v Berlin. Tam je z nemškimi glasbeniki sestavil že tretjo zasedbo Crime+ The City Solution, posebej dobro se je ujel z Alexandom Hackejem iz Einstürzende Neubauten. Takrat je skupina dosegla svoj vrhunec ustvarjalnosti in nenazadnje priljubljenosti, tudi po zaslugi Wima Wendersa, ki jih je zvabil v film Nebo nad Berlinom. Pa vendarle se Simon Bonney, kot gonilna sila skupina, tam ni počutil najbolje, gnalo ga je čez, v Severno Ameriko, kjer se je rodila glasba, ki jo je najraje transformiral v lastno vizijo.
Z violinistko Bronwyn Adams, tudi njegovo življenjsko sopotnico, sta se odpravila na potep čez ameriško celino. Na tolikšno daljavo Crime + The City Solution niso mogli več delovati in v začetku devetdesetih so se razšli. Bonney je potem uspel še objaviti dva napol akustična album v slogu countryja in folka, in zatem praktično poniknil iz glasbenega zemljevida. Oziroma se je udomačil v Detroitu, deloval le lokalno, menda posnel še tretji solo album, ki pa vse do sedaj ni izšel. Ves ta čas pa je menda tlela ideja o ponovni postavitvi skupine Crime + The City Solution. Bonney je v skupini želel predvsem Alexandra Hackeja. Ta je bil polno zaseden z drugimi projekti, resda vse manj z Einsturzende Neubauten, zato bolj z tudi pri nas videnimi Burn, Baby Burn. Konec leta 2011 so se vsi dokončno uskladili, kar pomeni vseh 8 članov četrtič prenovljenih Crime + The City Solution. Poleg Simona Bonneya, Bronwyn Adams in Hackeja so zraven še Danielle De Picciotto (Burn, Baby Burn), sam David Eugene Edwards (Wovenhand, Sixteen Horsepower), bobna Jim White (Dirty Three) in tu sta še Tony Gregory in Mathew Smith, s katerima je Bonney igral v lokalnih skupinah v Detroitu. In ker je zasedba najbolj številčna do sedaj, se je tudi glasba spremenila.
Že uvodna Goddess napoveduje zgoščeno, nabito glasbo. Nosilni rif je nedvomno delo Davida Eugena Edwardsa, saj pesem požene v drnec a la 16 Horsepower. Kanček strahu, da bodo novi Crime + The City Solution nadaljevanje solističnih izletov Simona Bonneya, se je takoj razblinil. Ne, glasba je ponovno kompleksna, večdelna, mnogokrat se po doorsovsko razlomi in spet poleti. Tak dramski pristop najbolj ustreza interpretaciji Simona Bonneya, saj ne, da mu ne ustreza tudi pop format, ampak zna in zmore več. Singel My Loves Takes You There nosi trd kitarski rif, ki ga je verjetno prispeval Hacke, a se hitro prelevi v zapeljiv gospelovski napev ob odsekani sekciji pihal. Tudi Riven Man je nepopustljiva, zgoščena, spet po zaslugi Alexandra Hackeja, ki je nastavil podoben zvok na zadnjem albumu Wovenhand, Laughing Stock. Napetost kljub spremembam tempa ne popusti, zadihamo šele pri dveh osrednjih skladbah, Domina in The Colonel. V prvi dominira večglasno petje praktično vseh članov skupine, napeljuje na hipijevsko zibanje rok in sploh druženje v ljubezni in petju. The Colonel pa je narejena v najboljši maniri skupine Crime + The City Solution, povzema bistvo njihovega pristopa, vso dramsko naraščanje in popuščanja napetosti, in predvsem Simon Bonney lahko izkaže vso interpretativno moč. Še najbolj se/nas sprostijo v napol akustični Beyond Good And Evil, ki bi lahko bila pesem s tretjega, neobjavljenega albuma Simona Bonneya. Recimo. Vsekakor je dobrodošel predah do finala. Naslovna American Twilight povzema vso dvojnost, ki jo je Bonney izkusil v Združenih Državah, ves blišč in vso bedo, med katerima je mnogokrat samo majhen korak. Na drvečo groovy podlago Bonney nalaga svoj prezir do krute ameriške igre zabave in boja vseh proti vsem. Sklepna Streets Of West Memphis prehaja iz melanholične pripovedi v zloveščo napoved propada ameriške junaške drže ob napevu here comes a rain..., ki kar narašča in narašča do padca v pomenljivo tišino.
Vsekakor Crime + The City Solution z albumom American Twilight ne bodo umazali dobrega imena. Osebno bi si želel bolj odprt, zračen zvok, a zgoščeno napetost v zvoku razumem kot ustrezno dopolnitev sporočilnosti albuma. Berlin skozi osemdeseta ni bil nič proti današnji Ameriki.
(Rock Obrobje, april 2013)

Janez Golič