Intervju: založba Constellation (Ian Ilavsky)

Ian Ilavsky Ali veste, v čem se med drugim razlikujejo neodvisne založbe in velike, korporativne združbe? Paradoksalno morda, ampak neodvisne založbe zelo rade praznujejo obletnice obstoja oz. delovanja, medtem ko pri velikih tega ni. Potemtakem bi kanadska založba Constellation sodila med velike, kajti svojih 10 let obstoja ni obeležila z »običajno« pregledno zbirko na več cedejih, s koncertom, ali čim podobnim. Ne, iz »nagovora« na njihovi internetni strani izvemo, da so trije ožji sodelavci tisti večer le pošteno nazdravili in poslušali izbor glasbe, po eno skladbo z vsake od 45 dotedanjih izdaj. Ob tej priliki je Ian Ilavsky, solastnik založbe, stipkal nekaj odgovorov na moja vprašanja:

NAZAJ V PRETEKLOST

Godspeed You Black Emperor so bili glavni izvajalci pri Constellation. Razmišljam, da so preko njih prišli do širše prepoznavnosti tudi ostali izvajalci pri vas. Kako je razpad GYBE vplival na založbo?
Ko so GYBE oznanili svoj nedefinitivni umik v letu 2003, je Constellation delovala že 6 let in objavila 30 plošč. Takrat smo že vzpostavili odlične stike z neodvisnimi distributerji in razvili majhno, a zvesto bazo ljubiteljev, ki se je zanimala za večino naših izdaj. Razpad GYBE! ni vplival na založbo predvsem zato, ker smo medtem uspeli prepričati ljudi, da imamo dokaj različne skupine in glasbo, in da ni vse, kar objavimo »stranski projekt godspeedov« ali »mračen instrumentalni post-rock«. Če že kaj, potem je razpad GYBE pripomogel k lažjemu prepoznavanju ostalih izvajalcev – saj ne, da bi si želeli njihov razpad, ampak absolutno smo podprli njihovo odločitev v izogib fizični, psihični in ustvarjalni izčrpanosti.

Še vedno tiskate vinilne plošče, poleg CD plošč. Razmišljate da bi naposled ponujali prodajo digitalnih glasbenih datotek?
Začeli smo s komercialno prodajo digitalnih posnetkov preko nekaterih skrbno izbranih neodvisnih internetnih straneh.

Kakšno je tvoje mnenje o piratstvu, kopiranju CD plošč in pretakanju datotek preko interneta? Ali to vpliva na prodajo vaših plošč ali obstaja lojalna baza ljubiteljev, ki kupujejo dejanske plošče?
Očitno je zastonjski dostop in zavračanje plačila za glasbo, postala vsesplošna navada. To je postala težava ne le za velike založbe, ampak tudi za nas, manjše. Bistvo problema, kar se nas tiče, leži v potrošniški etiki. Glasbenega navdušenca ne moreš prepričati v plačilo tako, da preprečiš piratstvo s kodami in drugimi varnostnimi ukrepi. Lahko le upaš, da bo dovolj zvestih, lojalnih ljubiteljev razumelo, da nekatere založbe – in Constellation je najboljši primer – služijo SAMO s prodajo dejanskih plošč, in ne preko kakšnih drugih virov (licence, reklame, filmska glasba, drugi izdelki). Torej, vse kar lahko naredimo je, da opozarjamo ljudi na naš način, in upamo, da bo naša pozornost do podrobnosti (posebni ovitki, etnična in skrbna produkcija, majhna proizvodnja) opogumila ljudi, jih pripeljala do zavestne odločitve, ki jih bi vodila do dejanskega nakupa.

Lansko leto Carla Bozulich, letos Vic Chesnutt, edina dva nekanadska izvajalca sta objavila svoje nove plošče pri Constellation. Je to znak nadaljnih sodelovanj te vrste?
Upamo. Vzpostavili smo nekaj zares krasnih stikov in prijateljstev z različnimi umetniki širom sveta, in ko se nekateri odločijo priti sem v Montreal in so voljni snemati z tukajšnjimi glasbeniki, smo vedno pripravljeni posnetke objaviti, če so zadovoljni vsi vpleteni. Še vedno pa posvečamo največjo pozornosti lokalnim umetnikom, kot je vedno bilo.

Mnoge neodvisne založbe so postale del korporativne združ. Kakšno je tvoje mnenje o te vrsti neodvisnoti? So vsaj njihove odločitve, kaj objaviti, še vedno neodvisne?
Produkcija in/ali distribucija preko velikih založb in multinacionalk je predvsem etično vprašanje, osnovano na širši analizi post-industrijske kulture, poznega kapitalizma in izkoriščanja socialnega in ekologičnega sveta. Seveda je vse medsebojno povezano, in dejstvo, da vpletenost z »velikimi« pomeni izgubo ustvarjalnega nadzora nad glasbo ni tako alarmantno kot preprosto dejstvo, da »veliki« nimajo časa za nekaj, kar ne poganja ogromni budžet in prodaja ne dosega številke več deset tisoč. Založbe, kot naša, kjer je pomembno že ustno izročilo in ko ustvarjamo profit že pri nizki prodaji, ker ne trošimo tisočev dolarjev za promocijo, »velikih« ne zanima.
Prevzem distribucijske mreže s strani velikih uspešno in v veliki meri izriva cel svet majhnih in srednje velikih neodvisnih založb, saj velike zanima le visoka prodaja. Ampak prihodnost je v naših rokah, edina možnost je ponovna močnejša povezava dejansko neodvisnih načinov komercialne izmenjave, in če bo dovolj neodvisnih založb, trgovin in distribucij preživelo trenutno vojno prevzemov, bo to podlaga za preporod neodvisne medodvisnosti.

Se je vaša drža, politika spremenila v zadnjih desetih letih? Ali razmišljate, da lahko nadaljujete v tej smeri?
Naša politika se ni spremenila, le drža je postala še bolj kritična, bolj cinična, in z manj upanja. Nadaljujemo boj s krizo z objavljanjem glasbe, ki trese naš svet, na način, na katerega smo ponosni in stojimo za njim.

(odgovori uporabljeni v članku o založbi Constellation v reviji Muska, november-december 2007)

Janez Golič