CUL DE SAC
China Gate
Flying Nun 1996
Skupino Cul De Sac je ustanovil kitarist Glenn Jones leta 1991, ko je dokončno okoli sebe zbral glasbenike, ki so lahko uresničili njegovo glasbeno vizijo. Predhodno je Glenn delal v manj znanih bostonskih zasedbah in kasneje so Cul De Sac celo posneli nekaj teh starejših skladb. Ob Glennu Jonesu je treba omenit klaviaturista Robina Amosa, ki je bil nekdaj član punk zasedbe The Girls, tu je še basist Chris Fujiwara in po dveh albumih je bobnarja Chrisa Guttmaierja zamenjal Jon Proudman, ki je znan po delo v skupini Men And Volt, v kateri je nekaj časa igral tudi Glenn Jones. V njegovem igranju zaznamo očiten vpliv Jimija Hendrixa in Johna Faheya, kar pa Cul De Sac nadgrajujejo s psihadeličnimi vpadi sintesajzerja in odličnim, jazzovsko navdahnjenim bobnanjem. Mnogi jih zaradi spajanja različnih glasbenih zvrsti trpajo v predalček t.i. post-rocka, {še posebej zato, ker so z enim zvočnim zapisom prisotni na kompilaciji Monsters, Robots And The Bug Men, ki se pač smatra kot ultimativna post-rockovska zbirka). Skladba, ki so jo prispevali za to kompilacijo je Doldrums, in je originalno zabeležen na njihovem predhodnem albumu I Don't Wanna Go To Bed. Ne poznam razlogov, ki so vodili Cul De Sac k ponovnemu snemanju te skladbe, je pa sedaj zagotovo bolje posneta in predvsem organsko živa.Mnogokrat je muziciranje Cul De Sac zelo blizu tehničnemu perfekcionizmu, še posebej zaradi vrhunskega obvladovanja inštrumentov kitarista Glenna Jonesa in bobnarja Jona Proudmana. Za potreben rob in širino z vpadi brenčeče elektronike skrbi klaviaturist Robin Amos, tako da vse skupaj ne izzveni kot še en nostalgični jazz-rockovski fusion sredine 70-ih let Najbolj si dajo duška v daljših skladbah, nekatere trajajo blizu 10 minut, in tam prehajajo iz rockovskega udara v eksperimente zelo blizu tistim, ki so jih ponujale pred davnimi leti nemške eksperimentalne skupine.
(Muska)
Janez Golič
