CUL DE SAC
Crashes To Light, Minutes To It's Fall
Thirsty Ear, 1999
Bostonski kvartet ubira kar preveč predvidljivo pot. V mladostni razigranosti so se njihovi člani kalili v različnih punk rockovskih skupinah, da bi kasneje kot Cul De Sac našli skupna zanimanja v vse bolj zapletenih strukturah za povrh inštrumentalne godbe. Prednjači kitarist Glenn Jones, ki ob stalno razgibani predlogi ostalih vodi niti posameznih pesmi. Le mestoma jih prevzame klaviaturist Robin Amos in jih popelje dlje v psihedelično blaznost. Kot to gre običajno, se njihova valovanja počasi umirjajo in podaljšujejo, brez izrazitih vrhuncev, ki so na prejšnjih ploščah poslušalca prebudila iz sladkih sanjarij. Na Crashes To Light je vse ponotranjeno; kitarske linije so prečiščene, jazzovsko podkovan ritem le redko pade v rockovski drive, še klaviature oziroma sintetizatorji ostajajo v ozadju in le mestoma očitneje potegnejo celoten zvok iz prežvečenih jazzrockovskih fuzij v spontano uživanju v igranju. Kot da bi Cul De Sac nekdanjo nabritost zamenjali za tehniško perfekcijo, kjer se primarne glasbene draži umaknejo samozadostnemu tripanju. Zadnji opomin pred …(Muska)
Janez Golič
