Center za dehumanizacijo: Etnološki oris rock skupine
Rajko MURŠIČ
(Frontier, 1995)

V času, ko sem mrzlično iskala odgovore na temeljna vprašanja v zvezi z rock glasbo v Sloveniji pri naših najboljših rock poznavalcih in poznavalkah, ko sem vrtala po sebi, brskala po knjigah in revijah, starih časopisih, da bi izbezala na plan stvari, ki jih je pred mano morda odkril že kdo drug, skratka v tem raziskovalnem obdobju mi je kot pravi božji dar prišla v roke knjiga Rajka Muršiča CZD-Etnološki oris rock skupine. In z njo v zvezi tudi vrsta odgovorov na moja preštevilna vprašanja...
Muršič nas takoj na začetku opozori: “In rock je ( tudi ali predvsem ) način življenja. Zato je jasno, da naj etnologi raziskujejo tudi rock. Lotimo se ga lahko materialistično (tehnologija), kritično (ideologija), ekonomistično (produkcija in prodaja), muzikološko (dvanajstice in ritem), politično (upor), sociološko (pripadnost), kulturološko (izraz kulture), psihološko (socializacija), antropološko (inkulturacija), komunikološko (mediji), etnološko (način življenja), etično (vrednote - hedonizem), estetsko (glasbena kritika), filozofsko (bistvo).
Nekako tako se je dela lotil tudi Rajko Muršič, ki je sicer dipl. etnolog in filozof, zaposlen kot asistent na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Knjiga ponuja bralcem na 290 straneh obširen pregled subkulturnih dogajanj v severovzhodni Sloveniji od začetka osemdesetih let pa do danes. Iz prvotno krajšega zapisa v angleščini o skupini Center za dehumanizacijo (CZD) z naslovom Punk na vasi je prišla skupna zamisel, da bi zadevo veljalo obširneje razčleniti, saj je bilo rockovsko dogajanje na severovzhodu Slovenije teoretično še relativno neobdelano.
Knjiga je izvrstno avtorsko delo, namenjeno vsem, ki se z rock glasbo ukvarjajo, jo raziskujejo, o njej razmišljajo, pišejo, ob njej plešejo, igrajo, ustvarjajo, se skratka zabavajo. Rock - res samo zabava v prostem času in nič več kot to? Dr. Tomc: “Kaj pa je narobe z zabavo? Se je treba za umetnost matrat? Mora biti zatežena? Po mojem ne. Mislim, da so nam vsem v šoli v glavo preveč ubijali predstavo o umetnosti kot nečem hudičevo resnem. Ta predstava se je po mojem izoblikovala iz dveh razlogov (vsaj): ker umetnik v modernih družbah ni imel več jasnega položaja in je skušal svojo negotovost posledično mistificirati, ker je na ta način laže umetnini dvigniti ceno. Sicer pa mora biti vsak ustvarjalen akt zabava, in če se pri tem zabava umetnik, zakaj se ne bi tudi potrošnik. Gre seveda za širše razumevanje zabave, kot odprtost in dovzetnost za občutenje drugega.
Muršič nam poda splošne, osnovne opredelitve pojma rock, predoči nam princip užitka, na katerem temelji rock, in princip ugodja, na katerem temelji pop, oriše fenomen rock and roll koncerta, kjer feeling prevladuje nad besedo, spoznamo koncert kot totalno izkušnjo, sodobni ritual, kjer po svoje delujejo tudi učinki psihologije množice.
Muršič jasno začrta meje med popom in rockom, in vsaj nekaj teh smernic bi morali osvojiti vsi t.i. rock kritiki, preden obelodanijo svoje prispevke javnosti.
Današnje stanje na kulturnem področju je naravnost zastrašujoče. Prav pristajanje na mnenja, ki se izoblikujejo v okviru globalnih medijev, prispeva k nekritičnosti. In prav zato je Muršičevo delo neprecenljive vrednosti za vse tiste, ki jim (nam) ni vseeno, kako se obravnava rock glasba in vse kar je z njo povezano.
O rocku nikakor ne kaže pisati z distanco, saj gre vendar za UMETNOST! In prav v tem vidim bistvo vsega skupaj! Da se rock prepozna kot ena izmed številnih vej umetnosti! Da se o njem piše in razmišlja... tudi na akademski način!
V osrednjem delu knjige avtor na etnološko sistematičen način prikaže rockovsko dogajanje na najbolj severovzhodnem delu naše ljube deželice, s portretom Slovenskih goric, njenih prebivalcev, aktivnih glasbenih animatorjev, skupine CZD, ki je edina preživela in še vedno aktivna skupina iz najbolj plodnega punkovskega obdobja pri nas na začetku osemdesetih. (Ime CZD si je izmislil Dušan Hedl, vodja skupine, šef založbe Front Rock; ob neštetih centrih, ki so nastajali znotraj ZSMS, bi morali imeti tudi Center za dehumanizacijo!) Skratka - pred nami je šolski prikaz konkretnega, samosvojega, izvirnega ustvarjanja rock skupine - v tem primeru je to CZD - Roots!!! (na slovenski način!) Dokaz, da se da tudi pri nas nekaj narediti, če za projektom stojijo ljudje, ki natančno vedo, kaj hočejo in ki imajo do sveta in glasbe pristen, iskren, avtentičen odnos. In CZD počnejo ravno to!
Izredno poučno, razgibano in diskutabilno je poglavje “Med ljudsko in popularno glasbo”. Glede na vrsto vprašanj, ki jih odpira, zahteva vsaj še eno okroglo mizo na to temo in morebitno soočanje mnenj tudi drugih rockologov. Teh pri nas niti ni tako malo, kot se zdi! Le zbezati jih je treba na plano!
Sledijo pregleden seznam virov in literature, stvarno in imensko kazalo (izredno natančen, logičen izdelek Gorazda Beraniča!) in ne nazadnje v dodatkih, kompletna diskografija CZD, izdaje Front Rocka ter pregled plakatov in drugega vizualnega gradiva s stripi vred.
Dogajanj v devetdesetih letih se avtor ni posebej loteval, saj je to dogajanje dokaj natančno predstavljeno v zborniku Ste bili zraven? (izdala založba Frontier).
Knjiga Rajka Muršiča je prišla na naše knjižne police ravno v pravem času. Je dragocen, nenadomestljiv, domač zapis o rocku, ki je (bo) nedvomno razveselil vse, ki se tako ali drugače ukvarjamo s to vrsto glasbe. Toplo priporočam!!!
(Primorska srečanja, št. 183/184, 1996)

Varja Velikonja