Intervju: dEUS

foto: Stefan De Batselier V zadnjih letih je “scena” v Belgiji in še posebej v Antwerpnu stegnila lovke daleč čez državne meje. Najbolj po zaslugi relativnega uspeha zasedbe dEUS, ki je utrla pot v mednarodno areno celi vrsti belgijskih skupin, nemalo teh pa je bila in je še neposredno povezana prav z njimi.
Skupino je ustanovil Tom Barman, kot podaljšek multi umetniškega dogajanja v Antwerpnu. Ko sta se mu je priključila basist Stef Carlens (sedaj Zita Swoon) ter nekdanji voznik kombija in bobnar Julle De Borgher so lahko nastali pravi dEUS. Že drugi single so objavili za veliko založbo Island, kot vse svoje nadaljne plošče. Prvenec Worst Case Scenario je razdelil kritike; otoški pisuni so že tako ali tako nastrojeni proti evropskim skupinam, še posebej francoskim in belgijskim, dodaten trn v peti pa jim je bila eklektična zmes sodobnosti pregnetena s številnimi “citati” iz raznovrstne zgodovine popularne glasbe. Še dlje v razvijanju različnih pristopov so šli dEUS z drugim albumom. Ali kot sami radi povedo, Angleži so odrasli ob The Beatles in Rolling Stones, Američani ob Elvisu, Belgijci pa ob prodajalnah plošč. Skratka, v eno uro plošče In A Bar, Under The Sea so dEUS vnesli “vse”; nežne jazzovske balade, raztreščeni funk na način Captaina Beefhearta, kompleksne pop simfonije, kratke in udarne rockovske komade, triphopovski groove in še marsikaj vmes.
Kmalu po objavi albuma In A Bar, Under The Sea je skupino zapustil basist Stef Carlens, ob Barmanu avtor večine pesmi. Zamenjal ga je Danny Mammons, kot peti član pa se je dEUS pridružil škotski kitarist Craig Ward. Tom Barman je z njim dobil enakovrednega avtorja tako glasbe kot besedil in tako se je krepko spremenila celostna podoba njihova glasbe. Seveda pa kreativni glasbeniki v svoja dela vedno vnesejo tisto, kar jih trenutno navdihuje, pa naj si bodo to glasbena dognanja drugih ali prelomne življenske izkušnje. Prav to se v veliki meri odraža na novem izdelku dEUS, The Ideal Crash.
Pogovor s Craigom Wardom je potekal s pomočjo telefonske zveze 13.marca 1999, le nekaj dni po objavi albuma The Ideal Crash. Tehnične pogoje je omogočil Radio Študent.

Večina vprašanj se dotika novega albuma dEUS, The Ideal Crash. Po poslušanju plošče bi rekel, da nosi najbolj konsistentno razpoloženje od vseh dEUS plošč. Ne bi rekel, da je to konceptualen album, ampak določeno razpoloženje, čustvena vsebina je zajeta v vseh pesmih s plošče. Je bila to zavestna odločitev ali le preprosto način, kako se dEUS razvijate?
Na nek način oboje. Verjetno smo se glasbeno zavestno odločili za to, da naredimo bolj homogen zvok. Ampak ni bila zavestna odločitev, da ustvarimo določeno razpoloženje. Šlo je bolj za to, da smo bili res slabo razpoloženi, ko smo ustvarjali glasbo. Določena čustvena vsebina teče skozi celo ploščo zato, ker je imel Tommy čustveno razmerje, ki se je razdrlo, jaz pa sem imel zelo dobro razmerje, ki sem ga težko usklajeval z delom v dEUS. Vsi ti stresi in napetosti, ki so se nam dogajali, se verjetno kažejo v posebnem razpoloženju na plošči. Album je precej temen, težak. Glasbeno pa je plošča taka, da smo združili vse sestavine iz preteklosti in da smo dosegli bolj celovito glasbeno usmeritev. Prej smo z vsako pesmijo zveneli kot drug bend, sedaj smo poskušali združiti vse te različne bende. Mislim, da smo v tem uspeli in vesel sem, da si opazil, da je bolj konsistenten.
Je povsem drugačen od prejšnje plošče, ko je bila vsaka pesem povsem drugačno od druge.
Sedaj plošča res deluje kot album, in ne le zbirka pesmi, ki so nastale iz skic. To smo poskušali doseči.
Tudi ni nobenih krikov, kitarskih izbruhov, posebnih eksperimentov… Vsaka pesem lepo teče…
Ja, ampak v določenem smislu je bolj eksperimentalna kot prejšnje.
Ja, v aranžmajih…
Za aranžmaje smo porabili toooliko časa… Dodajajo globino pesmi. Aranžmaji so dosti bolj sofisticirani in pogumni, kot prej.
Lahko razkrijete glasbene vplive, za katere smatrate, da so…
Slišni na naši plošči?
Ja, sam razpoznam psihedelične vplive…
Zadnje čase sem poslušal veliko jazzy in easy listening stvari. Poznaš High Llamas?
Ja. Sean O'Hagan…
Obožujem te stvari, ker se navezujejo na Beach Boys in Vana Dyka Parksa. Rad imam te vrste aranžmaje, pa tudi velike jazz orkestre. Lani sem bil v New Yorku in tam sem parkrat videl Veliki orkester Charlesa Mingusa. Bilo je fantastično, kar odpihnilo me je. Kako v aranžmaju združujejo različne melodije in harmonije. Kar je tisto, kar bi rad v prihodnje še raziskal. S temi sofisticiranimi aranžmaji verjetno izgubiš nekaj spontanosti, to je verjetno res, ampak to je cena, ki jo moraš plačati. To je sedaj način, kako glasbeno razmišljam, ne samo o eni melodiji ali enem akordu, ampak imam šest melodij naenkrat. Ena stvar navdahne drugo, ki navdahne naslednjo. Na koncu dobiš res bogat aranžma.
Kako boste te pesmi predstavili v živo, verjetno bo precej drugače?
Večino pesmi, presenetljivo, ne bo težko zaigrati v živo. Sedaj imamo šestega člana, ki je bil kitarist v Evil Superstars, pred par meseci so razpadli, on je odličen kitarsit, dokaj dober klaviaturist in pevec, tako da imamo dodatno pomoč. Nekaj pesmi bo v živo zelo podobnih kot na plošči, nekaj bo drugačnih. Ko pesmi začneš vaditi, postane šele jasno, da nekatere ne bomo mogli izvesti v živo na isti način kot na plošči. Kar nam ne predstavlja težav, jih pač spremenimo in imamo drugačen pristop. Če je pesem dobra, lahko učinkuje v različnih inačicah. Torej bo nekje šest pesmi zelo blizu verzijam z albuma. Ostale štiri pa ne, ha, ha…
Kar nekaj pesmi sta s Tommyjem napisala skupaj. Kako to deluje, glede na to, da je večina pesmi kar precej osebnih…
V bistvu piševa ločena. On napiše tisto, kar leži na njegovi duši, jaz kar leži na moji, ha, ha… Ni nujno, da se prekrivajo. Sam ne pišem o nečem, kar bi rad osebno izrazil, ker se sprašujem, zakaj bi delil svoje srce s celim svetom.
Ima to kaj opraviti s tvojimi ali Tomovimi izkušnjami v zadnjem času?
Seveda. Tommy piše takorekoč izključno o razmerju, ki ga je imel v času snemanja, in ki se je razdrlo. Na drugi strani sem jaz imel zelo srečno razmerje, poročil sem se, bil sem zelo zaljubljen, in bil sem na razpotju med življenjem doma in dEUS. To mi je povzročilo precej stresov. Torej sem pisal o teh razmerjih, medtem ko je Tommy pisal o razhajanju… Oboje daje celotno sliko o tem, kje smo bili v tistem času.
Zdi se mi celo, da poskušate doseči podobno duhovno raven kot Michael Stipe iz R.E.M. na zadnjem albumu Up.
Uh, ne vem… Nova duhovna raven?
Ker se ne ukvarjate z konkretnimi situacijami…
Ampak se, le da te niso tako razvidne. Mogoče smo res želeli izraziti tisto, kar je težko izraziti.
Vsi člani dEUS ste bili vedno vključeni v širšo belgijsko sceno, Rudy Trouve ima pet projektov naenkrat, ampak ne poznam nobenega od gostujočih glasbenikov na novi plošči. Ali so vključeni v glasbeno dogajanje in ali lahko naštejem kakšnega od zanimivih bendov v Belgiji?
Na albumu imamo angleški klasični kvartet, potem belgijske trobentače. Ja, v Belgiji obstajajo zanimive skupine, npr Dead Man Ray, ti delajo dobre stvari, Soul Wax so dobri… Mi smo vsi imeli še druge projekte, do tega albuma, ampak ta plošča nam je vzela toliko časa, da nismo imeli priložnosti za ostale skupine. Pred več kot letom dni sem delal z Irskim bendom Frames, snemal sem z njimi, ampak v splošnem nismo imeli časa za druge stvari.
Torej se nič ne dogaja z General Electrique?
Naslednjih šest mesecev bomo na turneji, tako da ne bomo počeli nič drugega.
Na internetu sem bral, da naj bi dEUS leta 2000 razpadli in da bi se Tommy posvetil filmski karieri. Je to res?
Nekdo mi je omenil, da se je to pojavilo na internetu, ampak ni res.Ne vem, od kje je to prišlo.
Kako se je v zadnjem času spremenil položaj za dEUS? Vemo, da posebej angleški kritiki ne marajo evropskih skupin, še posebej ne tiste, ki prihajajo iz Francije in Belgije.
Položaj se v zadnjih letih ni bistveno spremenil. Že takoj ob prvem albumu so dEUS zabeležili dober komercialen odziv, ali raje dosegli raven komercialnega uspeha, tudi raven kritiškega spoštovanja, in to se ni bistveno spremenilo. Ostajamo na isti ravni. Vedno smo dobivali dobre ocene v tisku. Je pa istočasno res, da nikoli nismo bili deležni posebne pozornosti, dobili smo dobre ocene, a nikoli nismo bili na naslovnici ali kaj podobnega. Morda se bo to sedaj spremenilo, videli bomo šele, kaj se bo zgodilo. Potrebujemo nov korak k večji komercialni uspešnosti. To zahteva velika založba, ker oni vlagajo v nas vedno večja sredstva. Zato smo dolžniki, vrniti moramo vloženi denar. Zato moramo napredovati… Čutim, da se bo to verjetno zgodilo, ker določen del tiska, ki se nikoli ni zanimal za nas, sedaj polaga več pozornosti. Tudi resnejši časopisi, ne le glasbeni tisk… Vem, da bosta Guardian in Times objavila obsežne članke, kar pomeni, da se bo za nas začelo zanimati večje število ljudi.
Ste že dobili kakšne odzive na novi album?
O, ja. Dobili smo nekaj zelo dobrih, neverjetno dobrih recenzij v Franciji. Nekaj jih je prav ekstatičnih.
Čez nekaj dni boste začeli z uradno domačo stranjo na internetu. Kaj vse bomo lahko našli tam?
Nisem povsem prepričan. Vse vrste zabavnih igric. Nisem še videl, šele včeraj sem nekaj napisal za našo stran. Ne vem, boš moral preveriti sam, prav tako kot jaz. Radi bi le vzpostavili neposredno komunikacijo z našimi ljubitelji, izvedeli bodo nekaj osebnih podatkov o nas. Zelo zanimivo bo videti, o čem ljudje razpravljajo, ker, priključil bi se z računalnikom in si povezan z ljudmi.
Zmanjkalo mi je vprašanj, če imate še kaj sami za dodat, prosim…
Radi bi prišli igrat v Slovenijo.
Med do sedaj znanimi evropskimi datumi ni Slovenije, samo Avstrija.
Ja, vem, ampak ob koncu poletja še ne vemo, kaj bom o počeli, pa morda takrat.
Boste igrali na poletnih festivalih?
Ja, igrali bomo na veliko festivalih. Ne vem, kateri bo najbližji Sloveniji, ampak igramo na Woodstock festivalu na Dunaju. Ta bo verjetno najbližji.
(Woodstock na Dunaju je odpadel, koncerta dEUS v Sloveniji ni bilo - kasnejša opomba)

MP3 odlomek/excerpt (1' 11", 492Kb)

Janez Golič