dEUS
Worst Case Scenario
(Island, 1994)
Anglo-ameriški glasbeni kolonializem se očitno še ne bo končal. Z lučjo pri belem dnevu, kot se temu reče, lahko iščemo skupine, ki so na mednarodnem glasbenem trgu uspele z domačo, neangleško govorico. V domačih logih lahko najdemo Laibach, ki so se uklonili takoj po preboju, Einsturzende Neubauten še vztrajajo pri rodni nemščini, na drugem koncu najdemo še španske Heroes El Silencio, potem pa se s širše znanimi skupinami že konča. Belgijski dEUS so skupina, ki lahko popularnost pripiše kar dejstvu, da jih je lani odkrila založba Island in jih s svojim propagandnim strojem popeljala v vse glavne svetovne glasbene medije. In ko se video spot dnevno predvaja na MTV, potem tudi s prodajo plošče ni težav.Seveda dEUS prepevajo v svetovnem jeziku. Tekstovno in glasbeno. Pa vendar je enoznačna opredelitev njihovega izraza dovolj težka naloga. To so očitno opazili tudi sami in so na posebno nalepko natisnili citate iz znanih glasbenih časopisov. Kot posmeh in opozorilo. Citati se namreč trudijo ujeti njihove vplive in se razpredajo praktično na celotnem spektru glasbenih stilov. Pomembnejši je vtis celovitosti skozi raznolikost pristopov, vtis enotne glasbene identitete, ki je posledica "resonance" vseh članov skupine. Torej česarkoli se že lotijo, zveni le njim lastno in razpoznavno.
Ah da, glasba. Prijetno razglašen barski rock za pozne nočne ure z vmesnimi udari kitarskega hrupa in brzenjem violine. Vodja Tom Barman išče navdih sredi "življenja", v mikrokozmosu družbe, v hotelskih čakalnicah, na železniških postajah in v zakajenih nočnih lokalih. To niso zaključene zgodbe, so le skice velemestnega brezglavega vrvenja, ki ob trenutkih spoznanja terjajo svoj davek.
(Tribuna)
Janez Golič
