DIRTY THREE
Dirty Three
(Big Cat 1995)
Težko, skoraj nemogoče je našteti vse vplive, ki se prepletajo skozi glasbo avstralske umazane trojice. Zgolj naštevanje nas ne bi pripeljalo prav daleč, kajti že izbor inštrumentov, s katerimi rokujejo Warren Ellis, Jim White in Mick Turner, je nenavaden, tudi v okvirih sodobne rockovske produkcije. Violina je prevladujoč inštrument, in v rokah Warrena Ellisa zazveni v razponu, ki ga nismo vajeni. V glasnejših pasažah lahko postane predirna, škrtajoča in cvileča, lahko nadomesti kitarski feedback, in se naslednji trenutek spreobrne v zategli jok povsem nasprotnih učinkov.V udarnejših temah se Dirty Three približajo instinktivni napetosti nemškega tria Caspar Brotzmann Massaker, kjer je vse podrejeno trenutnim notranjim vzgibom. To nima nič opraviti z vnaprejšnjimi načrti, obstaja le enostaven vzorec, okoli katerega se trio srečuje in razhaja. Še več svobode si Dirty Three privoščijo v umirjenih skladbah, kjer lahko naslutimo celo motive glasbenega izročila bližnjega vzhoda, če ne celo nam bližjih področij. Dirty Three tu bogatijo zvok z dodatnimi inštrumenti, od klaviatur do ustne harmonike gosta Tonyja Wyzenbeeka, ki ga lahko slišimo v The Last Night, verjetno najboljši skladbi na plošči.
Lažje bi preleteli znane avstralske glasbenike, s katerimi Warren Ellis še ni sodeloval, kot pa tiste, ki so ga že prosili za pomoč. Prilagodljivost različnim glasbenim slogom bi lahko imeli za slabost, vendar so stvari v Dirty Three jasne. Dokaz za to je priredba pesmi Kim's Dirt, ki jo je originalno spisal Kim Salmon, član kultnih avstralskih skupin Scientists, Beast Of Burbon in nazadnje Surrealists. Dirty Three so pesmi vtisnili lasten pečat, presegli žanr in se, vsaj kar se spodaj podpisanega tiče, vpisali med najzanimivejše izvajalce sodobnega glasbenega dogajanja.
(Glasbena Mladina)
Janez Golič
