EINSTURZENDE NEUBAUTEN
Ende Neu Remixes
(Mute, 1997)
Njihovo ime morda res predpostavlja stalno rušenje in graditev novega, a istočasno se je v srednjem delu vedno skrival "konec novosti". Ta se je na originalnem albumu Ende Neu kazal kot priznanje nemoči, že kar potrjene zavestne odločitve o nadaljevanju v samoreprodukciji. V tem pat položaj je skok na vagonček remiksanja kot naročen - še posebej če so studijski posegi v originale zaupani drugim. Blixa je šel s to odločitvijo preko sebe - uničenje ni bilo več v njegovih rokah in samo s strahom je čakal, kakšen bo rezultat. Ta pa je, dokaj različen.Uvod obeta. Morda za koga presenetljivo, vendar je Jon Spencer že s Pussy Galore obdelal Yu Gung. Tokrat je z groovy ritmiko opravil z naslovno temo albuma Ende Neu. Barry Adamson je še bližje široki družini, zbrani okoli Nicka Cavea, in tudi on je le dodal razpoznaven orkestralni aranžma. Panasonic ne dodajata, temveč odvzemata, in od originalno polne NNNAAAMMM je ostalo le enakomerno brnenje motorjev. Prvi resnejši odmik od originala je prispeval Alec Empire, ki sicer v Atari Teenage Riot zganja "digitalni hard-core", tu pa je ponudil ambientalno razpotegnjeno verzijo The Garden. Najslabše so opravili najmanj znani. V prvi vrsti Darkus, ki je iz hipnotičnosti NNNAAAMMM uspel "izvleči" le stehnizirani dolgčas. Podobno velja za Gudrun Gut, nekdanjo članico ženske zasedbe Malaria, in Panaceo. Iz povprečja cel projekt vlečeta le še Techno Animal, ki skleneta album z Die Explosion Im Festspielhaus. Kevinu Martinu in Justinu Broadricku tu zmanjka le še malček teže, s katero tako pritiskata v lastnih projektih in uspešno parirata newyorškim illbientalistom. Ja, prav ti tule manjkajo, s svojo drznostjo in globino bi šele prav osmislili album dekonstrukcij. Plehkosti si Blixa prav gotovo ne zasluži.
(Muska)
Janez Golič
