EINSTÜRZENDE NEUBAUTEN
Silence Is Sexy
(Mute/Dallas, 2000)

Vstop v tretje desetletje delovanja berlinskih Einsturzende Neubauten je že prava priložnost, da se Blixa Bargeld s svojima zvestima pomočnikoma in dvema novincema iz Die Haut malce razbremeni. Če že ime skupine (podirajoče nove zgradbe) napeljuje na stalno rušenje in gradnjo, oziroma če vsakokrat poskušajo ponuditi zaokrožen in artistično domišljen projekt, vsaj jubilejni album Silence Is Sexy ponuja bolj sproščeno plat njihovega početja. Hacke z globokim basom drži preprosto, repetitivno podlago, ki se ji pridružuje Unruh z raznovrstnimi tolkali. Takšna, večinoma minimalistična predloga, ponuja odlično osnovo za izdelano pripoved Blixe Bargelda, ki se v refrenih gladko spusti v (ponarejeno?) sladkobno melodičnost, kolikor je le premore njegova trda, nemška izgovorjava. Po vsem, kar je že izpovedal, si sedaj lahko privošči celo kanček humorja, povabi zbor prijateljev in skupaj, nič kaj ubrano, samoironično, v klubsko-pijanskem vzdušju odpojejo refren naslovne pesmi. Predočajo nemško samozadostnost skozi njim lasten himničen zanos, v katerem so tako prepričljivi in porogljivi obenem, da jih lahko za svoje vzamejo tako nasprotniki kot privrženci germanskega duha. Podobno se v smehu konča Musentango, ki se vrti na način nemškega predvojnega kabareja, in še enkrat pušča vprašanja pripadnosti povsem odprta.
Tišina, ta efektni element njihove glasbe, še vedno polno funkcionira na praktično vseh kompozicijah na plošči. Ko so do konca raziskali dimenzije hrupa, se lahko spustijo na rob komaj slišnega. Še bolj kot prej implodirajo, raje kot eksplodirajo. Ne da bi izgubili dramski naboj. Napetosti rastejo neopazno, z nevsiljivo orkestracijo kot zgolj dekoracijo glasbene vsebine, ki tako združuje fizično moč kovinskih tolkal in skoraj kozmično oddaljenost godal. Sovpada s poudarjenim zanimanjem za temeljnimi vprašanji vesolja, ki so jih začrtali že na zgodnjem singlu Kalte Sterne (hladna zvezda). Sedaj so pogledi karseda različni, od čisto fizikalnih razsežnosti v Newtons Gravitätlichkeit preko grške mitologije v Sonnenbarke do epskega opisa sončevega mrka v pesmi Total Eclipse Of The Sun, ki je lani izšla kot singel točno na dan velikega kozmičnega dogodka. In še enkrat ni povsem jasno, ali niso morebiti podlegli manipulaciji množic. V eni najlepših pesmi, kar so jih kdaj posneli, ni sledu ironije. Tudi to so Einstürzende Neubauten. Tokrat večinoma na strani lepega, mističnega, neulovljivega. Vključno s (samo)ironijo in sproščenim smehom. Še enkrat samosvoji in edinstveni.
(Muska)

Janez Golič