EINSTÜRZENDE NEUBAUTEN
Lament
(BMG, 2014)

Predvsem Blixa Bargeld, gonilna sila berlinskih prvakov poetičnega hrupa, je za vsak naslednji korak potreboval določen koncept, bolj posplošeno idejo, vzpodbudo, pa četudi je bil ta le prazen list. Rušenje in ponovna izgradnja sta takoreko zapisana v njihovem imenu, in kaj če to rušenje povzroči kar svetovna vojna?
Ponudbi, da pripravijo performans ob 100.obletnici 1.svetovne vojne, se niso mogli upreti. Še nedavno je prav Blixa o Einstürzende Neubauten zatrjeval, da so podmornica, ki spi na morskem dnu. Kakorkoli, njihov stroj je spet v pogonu.
Še preden je bil album Lament dejansko na voljo v poslušanje, že se je na njihovi spletni strani pojavil daljši zapis o projektu z opisom posameznih skladb. Jasno je bilo, da so Neubautni stvar vzeli resno, ker vemo, kako je mnogokrat s scensko glasbo; predelujejo se znani osnutki/pesmi, naredijo se novi, bolj cinematični aranžmaji, teme se ponavljajo v variacijah in to je to. Z Lament je drugače. Za nameček pa se je skupina „zavarovala" z napotkom, da je Lament mišljen kot projekt, ki se ga doživlja v živo, in ne redni studijski album.
Uvodna Kriegsmaschinerie nas takoj zapelje v srhljivo in napeto pričakovanje spopada. Hladen, kovinski hrup narašča in se širi, in proti koncu kompozicije le pride do frontalnega, brezglavega napada. Blixa je napisal tudi besedilo, ki pa bo vidno šele v živo. Dramaturški preskok se zgodi takoj z naslednjim miksom neuradnih državnih himn, ki jih Neubautni odpojejo družno v treh jezikih. Tudi angleški del himne Bog ohrani nam kraljico s poudarjenim nemškim naglasom dobi drug pomen. Tretja pesem, tretji obrat. The Willy-Nicky Telegrams je uglasbljeno dopisovanje med Viljemom II. Nemškim in Nicholajem II. Ruskim, v njunih vlogah nastopata Blixa Bargeld in Alexander Hacke. Sicer dokaj značilno neubautnovsko pesem posebej označujejo efekti vokoderja in domiselen preplet dialoga. Ja, Lament je predvsem vokalno-tolkalski album.
Kar nekaj besedil je tokrat povzetih po tujih avtorjih. In De Loopgraaf (V jarkih) je leta 1916 napisal flamski pisatelj Paul van den Broeck, ki bi lahko bil predstavnik gibanja dada, če ne bi raje deloval zase. Blixa pripoveduje, Unruh igra na harfo, ki ima namesto običajnih struh napeto bodečo žico. V On Patrol In No Man's Land je redko priložnost glavnega vokalista dobil Alexander Hacke, pripovedni slog pa je prinesel iz sodelovanja v Ministry Of Wolves. Še enkrat je besedilo priredba in zgodba manj znana, naslanja se namreč na vključitev afro-američanov v 1.svetovno vojno. Najdlje v mantrični eksperiment vodi Der 1. Weltkrieg. Vsak udarec na obarvane cevi predstavlja eno uro 4 leta trajajoče vojne. Pri 4/4 taktu in 120 udarcih na minuto to znese dobrih 13 minut tolkalske vaje ob naštevanju držav in mest, ki so se postopoma vključevala v vojno. Sumim, da je to kompozicija, zaradi katere so se Neubautni začeli upravičevati, da je Lament potrebno doživeti v živo. Druga je "stand-up" nastop Blixe v Der Beginn des Weltkrieges 1914 na besedilo nemškega pesnika Josepha Plauta. Vojni komentar s strani oponaševalca živali je bizaren in komičen obenem.
Osrednja kompozicija je kakopak naslovna, trodelna Lament. Prvi del je ambientalna žalostinka, ki se prelije v značilni, pulzivni niz udarcev N.U.Unruha. Zaporedje je sublimno; 1-9-1-4-1-9-1-8. V tretji del je vloženega največ dela in truda. Einstüzende Neubauten sami so vlogi vojnih zapornikov, vključeni so izvirni posnetki izjav dejanskih ujetnikov iz 1.svetovne vojne, zapisani še na voščene cilindre. Ti posnetki so bili odkriti šele nedavno na berlinski Univerzi Humboldt.
Več "glasbe" je ponovno proti koncu albuma. How Did I Die? je najbližje tistemu, kar sta skupaj ustvarila Blixa in Teho Teardo na albumu Still Smiling. Nemška verzija znane protesniške pesmi Petea Seegerja je najbolj znana v izvedbi Marlene Dietrich, le da Blixa Sag Mir Wo Die Blumen Sind odpoje praktično a cappella. Sklepna pesem bi lahko bila oda koncu vojne, a mu je dodan grenak priokus. Ko se je afro-ameriški kontingent po vojni vrnil v Združene Države, so jih tam sicer sprejeli z navdušenjem, kot zmagovalce, a še vedno se je čutila ta rasna razdvojenost in zato so si peli All Of No Man's Land Is Ours.
Sklep. Einstürzende Neubauten ohranjajo raziskovalnega duha, z vnemo strastnih umetnikov so šli v odkrivanje znanih in manj znanih dejstev 1.svetovne vojne, ki jih ni težko aplicirati na aktualno družbeno stvarnost. Obenem se ne morejo več slepiti, da ustvarjajo absolutno izvirno glasbo; načelo stalnega rušenja in izgradnje naj bi veljajo predvsem zanje, a prav vsak udarec po kovinski cevi jih nedvoumno določa. Podobno velja za vokalno-dramaturško izvedbo. Lament z nekaterimi zapisi res kliče po doživetju koncertnega performansa, a morebiti velja tudi obratno - po koncertu bomo album poslušali z drugačnimi ušesi.
(Rock Obrobje, november 2014)

Janez Golič