EPIC SOUNDTRACKS
Rise Above
(Rough Trade, 1993)
Ne, ne gre za nikakršno filmsko glasbo, ampak za morda res nenavadno ime v določenih krogih dovolj poznanega glasbenika. Epic Soundtracks je bil član ene bolj zanimivih recimo novovalovskih skupin iz konca 70-ih let - Swell Maps. Po razhodu z Nikkijem Suddenom se je najprej pridružil Rowlandu S. Howardu v Crime and the City Solution in po pošteni zamenjavi njihovih članov v letu '86 je zopet s Howardom prestopil v These Immortal Souls. Glede na glasbo na njegovem solo prvencu Rise Above, mu zavezujoča vloga v These Immoratl Souls ne ustreza več in se je posvetil lagodju s pridihom psihadeličnega popa 60-ih let. Epic se je oprijel kar več instrumentov naenkrat, to mu pač omogoča studijska tehnika, del instrumentarija pa je prepustil nekaterim starim znancem. Kljub imenom J Mascis, Lee Ranaldo in Rowland Howard v celoti plošča Rise Above deluje prav umirjeno in sproščujoče. Epic je mnogotega našel v delo zgodnjih Pink Floyd oz. točneje, v njihovem norem diamantu Sydu Barrettu. Na to nas napelje že sam ovitek in logotip črk na njem, potrjuje pa širok izbor simbolike v besedilih. Ta se večinoma ukvarjajo z nezavednim prepuščanjem (Fallen Down, I Feel Good, Sad Song), antipod pa najdejo v nenadnih, "jeznih" obratih (Wild Situation, Ruthless). Zanimivo je, da Epic ni edini, ki se iz teh krogov odločil za tako radikalen prelom z latno zgodovino. Tu imam najprej v mislih Simona Bonneya, oba pa druži pogled nazaj - Bonney se je našel v akustičnem folku, Epic pa, kot že omenjeno, v sofisticiranem popa konca 60-ih let.
Skratka, kljub dokaj neinventivni in tudi premalo intenzivni glasbeni podlagi, je Rise Above pošteno avtorsko delo.
(Katedra)
Janez Golič
