THE EX
The Ex at Bimhuis, 2xCD
And So Say All Of Us - Live at Cafe Oto, DVD
(Ex Records, 2015)
Zbirki koncertnih zapisov nizozemskih anarhopankerjev The Ex imata številne stične točke. Z njima The Ex še enkrat poudarjajo svoj “razvoj v vse smeri”, tako po glasbeni plati kot po številnih sodelovanjih, s katerimi se povratno oplajajo sami. Prvi odločni korak v novo in takrat zanje neraziskano smer je bil nastop v jazzovskem klubu Bimhuis leta 1991. Skupina vajena frakcijske delitve v “svojih” vrstah, je pričakovala pičel obisk in kasneje presenečeno nastopila pred razprodanim klubom. Opogumljeni z odprtostjo občinstva, ki ga niso poznali, so The Ex začeli s serijo sodelovanj z glasbeniki z močno tendenco po improvizaciji. Prvi je bil čelist Tom Cora, s katerim so The Ex posneli izjemno odmeven album Scrabling At The Door. Po tistem prvem nastopu v klubu Bimhuis so se The Ex tja vrnili še enajstkrat, običajno okrepljeni s številnimi gosti, ne nujno glasbenimi. Tako dvojna pregledba zbirka The Ex at Bimhuis prinaša izbor teh nastopov, ki očitno ni bil narejen po kriterijih zvočne odličnosti, pač pa po intenzivnosti in splošni uspešnosti nastopa. The Ex teh nastopov niso načrtno snemali, šele za nazaj so zbirali posnetke iz vsemogočih virov. Nekaj jih je snetih z videoposnetkov, nekaj so jih posredovali kar obiskovalci, ki so koncerte snemali še s prenosnimi kasetofoni. Posnetki so na ploščah razvrščeni retrospektivno in razvoj skupine je tako še bolj očiten; od zgodnjih, nabritih post-punkovskih nastopih se predvsem na drugem disku The Ex izkažejo za izjemno odprt in radoveden kolektiv. Nastop z velikim pihalnim orkestrom pod imenom The Ex Orkest seže daleč preko bazičnega izraza skupine. In ko je sredi 90-ih kitarist Terrie Hessels večkrat obiskal Afriko, so The Ex začeli vabiti še afriške glasbenike k sodelovanju oziroma na skupne evropske turneje. Tako so tudi v klubu Bimhuis The Ex nastopili z etiopijskim saksofonistom Getatchewjem Mekuriajem in kasneje z nekaj afriškimi plesalci ob svoji 33 in 1/3 obletnici. Le zakaj potemtakem posnetki niso izšli tudi na vinilki? So le na CD in plesalcev na teh posnetkih ne slišimo, jih pa zato vidimo na DVD And So Say All Of Us. 
Posnetki za DVD so narejeni na treh zaporednih nastopih v londonski kavarni Oto, ki je odprta za nastope glasbenikov naklonjenih eksperimentu in improvizaciji. The Ex so tam konec leta 2012 nastopili v okviru mini turneje ob 33 in 1/3 obletnici delovanja in zaporedne nastope izkoristili za povabila številnim gostujočim glasbenikom, naj se jim pridružijo na odru. Prišel je Ken Vandermark, ni mogel manjkati Mats Gustafsson, povabilu sta se odzvala še bobnar Tony Buck in pianist Steve Beresford, in drugi. Posnetek na DVD traja le slabo uro in pol, kar pomeni, da imamo opraviti z izborom oziroma je posnetek treh koncertov zmontiran tako, da imamo občutek ogleda celovitega koncerta. Manjkajo tudi posnetki vseh predskupin, ki jih v treh večerih ni bilo malo...Koncert napove komik in MC Stewart Lee z besedami The Ex vam ne bodo igrali uspešnic, ker jih nimajo. In jih tudi ne potrebujejo. Uvodoma sami odprašijo svoj set, kaj kmalu pa se jim pridruži pihalna sekcijo pod imenom Brass Unbound. Že naslednje leto so objavili tudi skupni studijski album. Z Brass Unbound pridobi koncert na novi razsežnosti frenetičnosti, predirni zvoki pihal le še podžigajo bazični rockovski groove samih The Ex. Izkušeni The Ex pa obvladajo tudi dramaturški lok nastopa; po nažigaških 20 minutah se nastop prelevi v improvizacijski del, kjer v kombinacijah nastopi najprej Mats Gusstafson z obema kitaristoma iz The Ex in Ken Vandermark s pianistom Beresfordom in trobentačem Wolterjem Wierbojem. Tretji del koncerta nas popelje proti Etiopiji z dvema plesalcema in bobnarjem Tonyjem Buckom, ki se tokrat pokaže v precej drugačni vlogi kot v matičnih The Necks. Še posebej, ko Katherina Bornefeld sestopi izza svojega kompleta bobnov in prevzame glavni vokal v pesmi Lale Guma, ki je šele nedavno izšla na skupnem singlu z etiopijsko skupino Fendika. Sledi še en improvizacijski kos, ki je večinoma prepuščen gostom. Morda so The Ex le hranili moči za zadnji del, ki je prežet z njihovimi najbolj udarnimi skladbami, a le iz zadnjega obdobja, ko v The Ex poje sveža sila Arnold de Boer. Ob končnem vrhuncu nastopa si lahko rečemo le - noro.
(Rock Obrobje, avgust 2015)
Janez Golič
