FAUST & NURSE WITH WOUND
Disconnected
(Art Errorist, 2007)
Položaj fausta danes bi zlahka odražal splošno stanje v sprejemanju nekonvencialne, pogojno zapisano, rock glasbe. Na njegovem primeru je razvidna razlika med začetkom sedemdesetih let prejšnjega stoletja in danes. V prvi polovici sedemdesetih je namreč faust objavljal plošče pri velikih založbah, najprej pri nemškem Philipsu in kasneje še pri angleški Virgin. Med ponovnim vstajenjem v devetdesetih je našel zavetje pri ameriški avant-založbi Tables Of The Elements, medtem ko mu danes ne ostane drugega kot samozaložba.In to pri obeh frakcijah. Namreč, zadnja leta faust deluje v dveh zasedbah. Ko je leta 1996 užaljeno odšel Jean-Herve Peron, so ostali nadaljevali pod imenom faust in to počnejo še danes. In ko je pred nekaj leti Jean-Herve k sebi zvabil še enega izvirnega člana, tolkalca Zappija Diermaierja, je to zasedbo prav tako oklical za faust. In o tej zasedbi in njihovi novi plošči bo tekla beseda.
Nemogoče se bo izogniti primerjavi med obema frakcijama. Faust z Joachimom Irmlerjem je zagotovo ožje usmerjen, igra na »industrijske« note, manjka pa precej ostalih faustovih značilnosti. Prav te je v veliki meri prispeval Jean-Herve, saj je (in je bil) edini pevec v skupini, prispeva tudi akustične, lirične utrinke, recitale, skratka, z njim faust šele razkažejo celoten spekter izraznosti. Zato pa so faust vedno potrebovali izvršnega producenta, nekoga, ki je znal in zmogel njihove anarhične zamisli vsaj nekoliko uokviriti, usmeriti. To velja še danes in nazadnje sta priskočila na pomoč dva člana angleških avantgardistov Nurse With Wound. Uvodna skladba je Lass Mich, ki že sama upravičuje obstoj novih faust. Po obliki nedvomno kliče v spomin zgodnja leta fausta, prevsem kolažiranje s prvega albuma, ki so mu vdahnili nekaj posodobljenega elektronskega drhtenja in dodali nekaj grobe repeticije. Skladba se večkrat prelomi oziroma preskakuje med razpoloženji, od začetnih akustičnih potegov kmalu zaide v srhljiv elektronski ambient, preskoči v industrijsko sfero, ki jo tudi s fizično močjo obvladuje Zappi. Ne umanjka niti atonalnih klavirskih vložkov in tu se izkaže naš koncertni znanec iz skupine Ulan Bator, Amaury Cambuzat je namreč sedaj pridruženi član fausta. In potem, kot bi vsem zmanjkalo nabora posnetega gradiva. Naslednje tri skladbe zvenijo bolj kot remiks, razpotegnjene ambientalne vinjete oddaljenih zvokov, ki zapeljejo v povsem drug film. Namesto taktike presenečenja faust ponudijo lagodno vožnjo po abstraktnih poljanah, ki jo mestoma »zmoti« le kovinski zven in vokalno hropenje. Pozorni posluh pa nas le nagradi, saj se v ozadju kaže natančno niansiranje zvokov oziroma preplet le-teh, ki še daleč ni matematično odrejen, ampak se z vsakim obratom za spoznanje spremeni zvočna slika. Še enkrat se izkaže vloga producenta in upravičeno so kot izvajalci pripisani tudi Nurse With Wound. Zaradi njunih posegov je Disconnected plošča, ki jo je potrebno poslušati zbrano, natanko. Sicer hitro odtava nekam v ozadje…
Morda so se faust celo preveč zanašali na Nurse With Wound, saj se niso pretirano ukvarjali s celostno podobo plošče, kako naj bi tekla, kaj naj bi vsebovala. Če naj bi bila to namreč »prava« podoba fausta, potem zagotovo manjkajo »pravi« vokalni prispevki, ali vsaj stare dobre dada recitacije. En tak, vsiljen posnetek, je objavljen le na posebni izdaji omejene naklade.
Na tej izdaji CD plošče so faust brez vprašanja, kaj šele dovoljenja Nurse With Wound samovoljno dodali koncertni posnetek Hard Rain. Ta povsem zruši prej vzpostavljeno razpoloženje, čeprav ločen z minuto tišine preseka tok celotnega albuma. Posnetek je sam po sebi sicer izredno zanimiv, konec koncev je sploh prva priredba, ki jo je na plošči objavil faust s Peronom v zasedbi. Gre za silovito rendicijo Dylanove A Hard Rain's A-Gonna Fall, ki jo Jean-Herve praktično odkriči, Zappi podkrepi z nasilnim bobnanjem in še Amaury streže z odrezavim kitarskim rifom. Nič ne kaže, da se mislita Jean in Zappi umiriti, bližata se šestdesetim, v živo pa zlahka preglasita vse okoli sebe, če ne drugače z ozvočeno motorno žago. Faustova pest je še vedno trdno stisnjena.
(Muska, avgust-september 2007)
Janez Golič
