JG THIRLWELL
The Venture Bros: The Music Of JG Thirlwell
(Williams Street, 2009)
Če je Jim Thirlwell po 30 letih prvič objavil album pod svojim imenom, to verjetno nekaj pomeni. Ena od možnih razlag je neprimernost njegovega najbolj znanega psevdonima Foetus v povezavi s priljubljeno animirano serijo The Venture Brothers. Najprej je odklonil ponudbo za ustvarjanje glasbe, ki bi bila, kakorkoli obrneš, le podlaga animaciji. Premislil si je, ko mu je producent Jackson Publick zatrdil, da ga je pravzaprav poslušanje instrumentalne glasbe na ploščah Steroid Maximus napeljalo na prenos celovečernega filma v risano serijo. In res, le kdo bi lahko bolje podčrtal dogajanje risanih likov kot to zna Jim Thirlwell sam?Serija The Venture Brothers je omejena na ameriško gledalstvo. Zaradi licenčnih pravic je tudi glasbena podlaga objavljena na plošči nekaj težje nabavljiva. Izven Združenih Držav CD ploščo prodaja le Foetus, pardon Jim Thirlwell, preko svoje spletne strani. Ampak tole je vredno malega truda. Ime Foetus je rezervirano za »vokalne« plošče, ki so sčasoma zapadle v kalup. Thirlwellov grleni vokal je stigmatiziran na sporočilo »sem večji od življenja«, postal je sam svoja omejitev, določa obliko, vsebino, nenazadnje celotno aranžersko rešitev. Šele v instrumentalni izvedbi se njegov potencial v celoti razvname. Zaradi širine pristopov se je Thirlwell celo odločil, da instrumentalne skladbe deli na »elektronsko« usmerjeno Manorexijo in »orkestralni« Steroid Maximus. Kar je zložil pod svojim imenom, teh omejitev (skoraj) nima. Kot bi nam želel sporočiti, da je šele tu in sedaj najbolj on.
Običajno je pri soundtrackih enega avtorja tako, da se ena ali dve zapomljivi temi ponavljata oziroma variirata skozi celoten film. Prav to bi pri Thirlwellu, mojstru rekonstrukcij tudi pričakovali, ampak ne. The Venture Brothers je »pošten« soundtrack, brez ponavljanja, brez rekonstrukcij že znanega. Prinaša 20 dokaj raznolikih kompozicij, večinoma podpisanih s Foetusovim nabitim zvokom. Arzenal, iz katerega jemlje Thirlwell, je malodane neskončen. Je sam svoj orkester, producent, snemalec, aranžer. Dovoljena so vsa sredstva, pomemben je le rezultat. Ni potrebno veliko domišljije in ob glasbi se kar sami prikažejo liki in situacije iz animirane serije. Pritlehni suspenz nenadoma, brez opozorila preskoči v akcijski prizor in naprej v drveč lov. Tudi če Publick svoje junaki pošlje v vesolje, Thirlwell takoj postreže z ustrezno podlago. Ali če gredo na sprevod mažuretk, ali na »divji Zahod«… Skladba Slag je nedvomno poklon Morriconiju z obiranjem strun akustične kitare in oddaljenim zvenom orglic, in strateško postavljena na sredo albuma. Je eden redkih trenutkov oddiha, še nekaj počasnih elektronskih drhtenj vzbuja kvečjemu nelagodje ob pričakovanem izbruhu velikega revijskega orkestra, ki seveda zaigra na vso moč.
Še John Zorn je osupnil in spremno besedo ob tej izdaji sklenil s preprostim stavkom: »To je krasna glasba«. Samo še podpišem.
(Muska, julij-avgust 2009)
Janez Golič
