DIAMANDA GALAS
Malediction and Prayer
(Mute/Dallas, 1998)
LYDIA LUNCH
Matrikamantra
(Crippled Dick, 1998)

Obe na strani odrinjenih na rob družbe, sta si z leti zagotovili poseben status. Demonična gospodična Diamanda Galas tudi z glasbeniških znanjem, ki pride najbolj do izraza prav v “klasični” vlogi klavirja in glasu. Razpon petih oktav in v vsakem trenutku natančna interpretacija tudi v najvišjih legah ji omogoča brezhibno izvedbo še tako zahtevnih skladb. Ko vmes udari še s klavirjem, vrag vzame šalo. Tokrat se je za razliko od plošče Singer, ki ji najdemo najbližjo primerjavo, že zato, ker gre za širok izbor priredb, vse pesmi posnela v živo. Ne gre pa za posnetek celotnega koncerta, temveč za izbor, ki večinoma izključuje že znane izvedbe.
Diamanda vse predela v lasten slog. Naj so bo to gospel Thomasa Dorseya ali blues Sona Housa, ne ustavi se niti ob The Supremes, lahko je celo všečna v predelavi Phila Ochsa in nepopustljiva v srhljivih pripovedih Charlesa Baudelaira ali salvadorskega uporniškega pesnika Miguela Micxa. Ni za vsak trenutek, dokazuje pa, da kljub vrhunski virtuoznosti vztraja na strani zavrženih in ponese strahove sveta v varne kotičke etablirane kulture.
Lydiji sicer ni uspel prodor v elitne prostore kulturnih metropol, dela pač po svojih načelih. Teh ji ne manjka in jih trosi naokoli v nepretrganih pridigah. Tokrat se je malce unesla, predvsem studijski del “Matere vseh zvokov” jo prikaže v na videz pomirjeni vlogi, zato pa je v sporočilih še vedno jedka in brezobzirna. Mimogrede vam priliznjeno nakaže užitke in vam v naslednjem trenutku “zabode nož v hrbet”. Ne mara zlaganosti in sprenevedanja. V dveh urah je še enkrat zbrala posplošene komentarje in jih ovila v glasbeno podlago Foetusovega sodelavca Josepha Budenholzerja. Je nevsiljiv, nekako potisnjen nazaj, se igra z zvoki v sterilni maniri, ki izključuje inovativnost na glasbeniški ravni. Besede so tu pač v prvem planu. Nekaj bolj živahna je na koncertnem delu, ki se skoraj ne prekriva s studijskim in sploh ne s preteklim delom Lydije Lunch. Neposreden stik s poslušalci kar kliče po poudarkih, in v tem je Lydija najboljša. Ni potrebno, da se strinjate z njenimi sporočili, prepričala vas bo z zvokom besed.
(Muska)

Janez Golič