Intervju: WIRE (Bruce Gilbert)

Bruce Gilbert, foto: Janez Golič Rock skupine se vračajo iz različnih razlogov. Nekatere si želijo le povrniti del stare slave, druge bi na račun le-te zaslužile še kak cekin. So celo take, ki se vrnejo zgolj zaradi zadovoljevanja ustvarjalne sile. Le malo pa je takih, ki bi jih vrnila ponudba od zunaj. Med slednje sodi legendarna angleška post-punk skupina Wire.
Kot se rado zgodi, so bendu začeli peti hvalo šele po njegovem razpadu. Pokloni so deževali z vseh smeri. Med večjimi so jim s priredbo komada Strange ( objavljen na albumu Document) naredili uslugo R.E.M., v neodvisnih okvirih pa je množica ustvarjalcev, ki so se na tak ali drugačen način spogledovali z delom angleške četverice, skoraj nepregledna. Najbolj razviden pokazatelj širokih vplivov je 'tribute' album pod naslovom Whore, predvsem slogovna širina in dovolj eminentna imena prisotnih pa priča o globokih sledeh, ki so jih za seboj pustili Wire.
Skupino sem ujel na nastopu 15.maja v New Yorku, na eni redkih postaj njihove povratniške turneje. Ustanovni član, Bruce Gilbert, se je rad odzval prošnji za pogovor.

Prvo in najbolj normalno vprašanje bi bilo, zakaj ste se odločili, da se ponovno združite kot Wire?
Ponudili so nam nastop v dvorani Royal Festival Hall, kot žive legende, kar je zame malce strašljivo. Poklical sem ostale in vsem je se ideja zdela dovolj zabavna in zanimiva, da smo povabilo sprejeli. Še posebej, ker je smo imeli pri organizaciji večera povsem proste roke. Ker je Royal Frstival Hall v glavnem namenjena klasičnim koncertom, ne pa električnim., vseeno pa se nam je zdela povsem primerna. Organizator je tudi omogočil Grahamu, živi na Švedskem, da je prišel v London na naše skupne vaje. Vse skupaj je bila dobra priložnost, da vidimo, kaj smo še sposobni. Kmalu po obvestilu o tem nastopu smo dobili še nekaj povabil za koncerte in sedaj smo tu.
Kakšna je bila scena v Angliji leta 1976, torej ko ste začeli?
Takrat, ko se je v Angliji zgodila punk eksplozija, je imela zelo majhen odziv v nacionalnih medijih. Večinoma se je dogajala glasba, ki smo jo imenovala pub rock, in te skupine so zvadile kakih 400 pesmi drugih avtorjev, večinoma Chucka Berryja, in to je bila glavna scena, ki se je dogajala ves tisti čas. Medtem so velike skupine igrale res staromodno glasbo.
Mi smo se formirali bolj po naključju. Resda v istem času, kot je nastala ta punk eksplozija, a se nikoli nismo smatrali del tega punk gibanja. Dobra plat punka je bila, da so se naenkrat odprli prostori, ki so bili prej rezervirani za pub rock. Tudi neznane skupine so imele naenkrat možnost igranja v klubih in namesto priredb so igrale so svoje stvari. Obenem so se odprle založbe in naenkrat začele podpisovati snemalne pogodbe s punk skupinemi. Ker so tudi nas smatrali za punk skupino, smo zelo hitro prišli do snemalne pogodbe (smeh). In kmalu smo izdali album, kar se nam je zdela edina sprejemljiva ideja, kako se predstaviti širšemu občinstvu.
Torej se nikakor niste smatrali kot del punk gibanja?
Bili smo bolj art skupina. Moje osnovno zanimanje so zvočne skulpture, postavljam instalacije v umetniških galerijah in podobno, tako da Wire smatram kot zvočno instalacijo. Res pa je, da smo na začetku vsi smatrali punk kot zelo zanimiv, le da se je hitro obrnil v kliše, in kmalu ni imel nobenega vpliva na nas. Res pa nas je večji del občinstva imelo za punk skupino in te smo kasneje razočarani. Ja, v tem smislu je nam je bil punk v pomoč, vsaj na začetku nam je posredno omogočil nastopanje in objavljenje plošč.
Bi se Wire sploh formirali, če se punk ne bi zgodil?
Verjetno da. Še pred Wire sem delal kot tehnik v studiju na univerzi, eksperimentiral z elektroniko, delal zanke in hrup. Tja so prihajali ljudje podobnih nagibov, le da so igrali tudi kitare. Že takrat so me prosili, da se jim pridružim. Punk rock je bil naslednji korak.
Zanimivo, da ste najprej objavljali plšče za veliko EMI, kasneje pa za neodvisno Mute Records?
Z EMI smo imeli težave. Ker smo bili polni idej, smo želeli delati glasbo hitro in poceni, kot skupina in posamezniki. Kmalu je Lewis želel objaviti samostojni album in že tu se je zapletlo. Založba je želela, da se vsi popolnoma posvetimo skupini.
Podrobno smo pregledali pogodbo, ki nam je naložila štiri albume v določenem časovnem obdobju. Namesto novega albuma smo raje počakali na iztek pogodbe in odšli. Menedžer je bil sicer ves iz sebe, a je kmalu uvidel, da pri EMI ni bilo prihodnosti. Zelo punk, kajne?
Kasnejše plošče pri Mute so bile bolj sprejemljive.
Nisem popolnoma prepričan. Mogoče so bile nekatere pesmi res bolj sprejemljive, ampak vedno so nas zanimale pop pesmi. Kot ideja, ki jo je veljalo raziskati in se ji je bilo težko upreti.
Ali je danes možno, da bi Wire podpisali za veliko založbo.
Verjetno da, a za nas to ne bi imelo smisla. Bil bi korak nazaj. Našega razvoja preprosto ne vidimo v tej smeri. Če bomo posneli nove stvari, jih bomo objavili sami, ker ne želimo, da se jih dotikajo druge založbe. Tako bi ohranili nadzor nad prodajo, vendar je zaenkrat še vse odprto. Glede prihodnosti se bomo odločili šele po treh nastopih v Londonu. Ne razmišljamo še tako daleč naprej.
Ali je ponovna združitev Wire ustavila vaše številne stranske projekte?
Trenutna da. Ker je naša prihodnost popolnoma nejasna. Lahko bomo počeli karkoli, vse je odvisno le od naše odločitve.
Nameravate posneti nov material?
Težko rečem. Gremo po korakih. Najprej tile nastopi, potem skladanje novih pesmi in potem bomo videli, če bomo vsi zadovoljni z rezultatom. Prav gotovo bo trajalo zelo dolgo, da bomo zadovoljni z materialom za cel album. Zaenkrat ne vemo niti, če bomo novi Wire sploh 'delovali', ker se bomo na nek način bolj posvetili tehnologiji. Razmišljamo pa, da če bomo, bomo ponudili nekaj precej drugačnega.
Naj bi bilo to nadaljevanje stvari z začetka devetdesetih?
Dvomim. Naj bi bili dosti bolj skrajni.
Boste vključili del tega, kar počneš kot samostojni ustvarjalec?
Verjetno. Temu se ne bomo mogli izogniti. Tudi Robert se naj bi začel ukvarjati z elektroniko, ali se ji vsaj prilagodil. Ampak vse je na njem, vem pa, da bi rad šel v tej smeri.
Boste v skupini le originalni člani?
Seveda, to ne bi imelo smisla. Mogoče povabimo kga kot gosta, nocoj bo na primer z nami eno pesem zaigral Robert Poss iz Band Of Susans.
Kaj boste počeli po tej nastopih?
Vzeli si bomo teden dno za eksperimente in takrat naj bi videli, kam nas vse skupaj pelje. Če ne bomo zadovoljni, potem bo to konec Wire. Vsaj za naslednjih deset let.
(prirejeno za članek v reviji Muska)

MP3 odlomek/excerpt (1' 48", 739Kb)

Janez Golič