GRANDADDY
The Sophtware Slump
(V2, 2000)
Grandaddy so drugačna pop skupina. Predvsem se ne ponujajo širšemu občinstvo z razkošnim zvokom niti ne lovijo zadnji modni utrinek, temveč svoje male pop umetnije snemajo kar v domačem studiju brez posebnih ambicij. Novi album sploh konceptualno opozarja na odtujenost tehnologije in v ospredje postavlja pristna človeška občutja. Kakor koli se danes to sliši obrabljeno, Grandaddy skozi glasbo uspevajo. K sreči so lahko tudi hudomušni, vedo, da z glasbo ne bodo spremenili sveta, v prvi vrsti je ustvarjanje njihova notranja potreba, in če bo zadovoljila še kakšnega poslušalca, toliko bolje. Navkljub navidezni sproščenosti, so prav vse pesmi notranje zelo natančno zgrajene. Besedila se prilegajo melodijam kot rokavica roki, vsa so v strogih in natančnih rimah, in tudi vsa spremljava sledi osnovni liniji pesmi. Skratka, formalno togo, a vodja Jason z nepretencioznim petjem razbija vtis urejenosti, posebej v trenutkih, ko močneje privije kitaro. Zagotovo je že slišal za Pixies, z nekaj boljšim zvokom pa bi se Grandaddy lahko že uspešno primerjali z Mercury Rev. S tem, da so šele na začetku.
(Muska)
Janez Golič
