Intervju: David GRUBBS


foto: Jim Newberyy Lousville - malo mesto, močna scena. Res je večina tistih bendov kmalu razpadla, a člani le-teh je nadaljevala v drugih grupacijah ali solo. David Grubbs je eden izmed njih. Po izkušnja z eno vodilnih avant-rockovskih zasedb 90-ih let, Gastr Del Sol, zadnja leta deluje samostojno, vodi gramofonsko založbo in rad pomaga raznoraznim improvizatorjem. Po prvem solo albumu The Thicket sem Davida zaprosil za krajši 'pogovor' preko elektronske pošte.

Kateri je bil po vašem mnenju glavni vzrok da so mnogi glasbeniki iz, recimo, punk skupin osemdesetih začeli ustvarjati bolj sofisticirano glasbo skozi devetdeseta. In kateri je bil glavni vpliv v vašem primeru?
V mojem primeru je bil poglavitni vzrok preselitev iz Lousvilla, Kentucky. Bilo je prvič, da sem redno spremljal improvizirano glasbo, sodobno klasično glasbo, elektronsko in dobro plesno glasbo itn. Ti ljudje so goreče sledili zelo samosvojim potem in bili pripravljeni deliti svoje znanje. Leta 1990 ali 1991 je več rock skupin razpadlo in to je bila velika priložnost za premislek in ponovno začetek iz ničle. Za premislek o razlogih, zakaj biti v skupini s stalnimi člani in za raziskavo možnosti bolj raztegljivih, trenutnih sodelovanjih različnih glasbenikov.
Kakšna je bila glana ideja Gastr Del Sol v samih začetkih, ker ste bili ves čas edini stalni član skupine?
Skupina naj bi bila bolj dežnik, pod katerim bi se stiskali različni ljudje.
Moram priznat, da sem potreboval nekaj časa, da sem se navadil na vaš način petja, ampak sedaj mi je res všeč. Je tako različen od vsega, kar poznam. Kje ste se učili petja in ali je v tradiciji komorne glasbe?
Nimam formalne pevske izobrazbe. Želim le razmisliti o vlogi glasu, spet od samega izhodišča, in najprej sem se ustavil pri petju v tišini oziroma praznini, torej tam, kjer ni bilo tekmovanja med glasom in glasbilom, in sem lahko pel potiho, kot sem le želel.
Kaj pa besedila?
Kar se tiče formalne izobrazbe, sem v višji šoli študiral literaturo in ameriško moderno poezijo (Ezra Pound, Louis Zukofsky, George Oppen). To me veseli, toda še vedno se v besedilih odzivam na tok zavesti in vse, kar poudarja samovoljo in nebrdanost. Kar je pravzaprav tisti sestavni del, v katerega imam največ zaupanja. Precej bizarno.
Glasbeno bi rekel, da ste najbliže neke vrsti folk glasbe. Od koga ste se največ naučili? Faheya, glede na to, da imate njegovo priredbo na albumu Upgrade And Afterlife?
Največ sem se naučil od Jima O'Rourka in Maye Thompsona, nedvomno. Sem velik ljubitelj Faheyeve glasbe, a ne njegov učenec.
Zdi se, da je imel O'Rourke pomembno vlogo v skupini Gastr Del Sol, ker ste po njegovem odhodu prenehali delovati pod tem imenom, ali vseeno nameravate nadaljevati?
Ne želim uporabljati ime skupine, če sem edini avtor. Če bi se ostali priključili, se morda še zgodi. Ampak mislim, da s časom to vprašanje postaja vse manj pomenbno.
V reviji Wire sem bral, da je Jim zapustil Gastr Del Sol zaradi vse večje popularnosti in ni želel stalno nastopati v živo. Je zadaj še kak razlog njegovega odhoda?
Glasbeno nestrinjanje je zdravo, produktivno in ga toplo priporočam. Ne, z Jimom sva se razšla zaradi osebnih razlogov, povsem preprosto!
The Thicket je po moje nadaljevanje zadnjih dveh albumov Gastr Del Sol, z množico gostujočih glasbenikov z različnimi pristopi. Toda opazil sem, da ne uporabljate elektronskih izvorov?
Eden večjih izzivov na Camofleur je bil pridružitev Markusa Poppa in njegovih elektronskih prispevkov. Želel sem narediti slogovni preskok med Camofleur in The Thicket, in zato sem se odločil ostati stran od elektronskih izvorov. Zame so v nasprotju.
Tudi, čeprav ste precej sodelovali, nisem slišal nobenega remiksa, ki bi ga naredil David Grubbs. Ste sploh zainteresirani za studijske manipulacije kot je npr Jim O'Rourke?
Nekajkrat so me prosili, pa sem vedno vljudno odklonil. Nekaj je, kar me privlači v delu drugih, ampak vse kar lahko rečem, je, da me to ta trenutek ne zanima prav posebej.
Bral sem, da sta Oval naredila nekaj remiksov Gastr Del Sol.
Nekaj tega je končalo na Camofluer. Obstaja za cel album Ovalovih verzij gradiva Gastr Del Sol, ampak ni nobenega potrjenega načrta za objavo. Čeprav je dobro.
Kakšna je bila vaša vloga na Boxhead Ensemble turneji in plošči. Informacije na ovitku so precej pomanjkljive.
Igram kitaro in klavir v soundtracku za film Dutch Harbor. Na evropskih predstavah in prikazovanjih sem bil prisoten le nekajkrat, zato se me sliši le na enem posnetku, pa še to le na bonus disku ki je priložen prvim tisočim izvodov novega albuma. Če ga najdeš, je res čudaški - z Willom Oldhamom preigravava Send In The Clowns Stephena Sondheima.
Komaj ste izdali The Thicket, že se napoveduje nov samostojni album. Ker The Thicket sledi ideji Gastr Del Sol, verjamem, da bo novi album precej drugačen?
Naslednja plošča bo res precej drugačna. Delna je bila posneta lani v Parizu in jo bo objavila francoska založba Rectangle. Na njej bosta dve osemnajstminutni skladbi. Prva je predelava kratke zgodbe Stephena Crana The Blue Hotel, in vključuje tri pevce. Druga je izvedena v duetu z Noelom Akchotejem.
Lahko navedete osnovne informacije o gramofonski založbi, ki jo kanite ustanoviti? Kakšno glasbo boste objavljali? Tudi svojo?
Založba se imenuje Blue Chopsticks in bo objavljala tako novo kot staro gradivo. Prve štiri plošče, ki bodo izdane to zimo oziroma spomladi, so Interruptuer in Tautologus 3 Luca Ferrarija, potem duet Mata Gistafsson in jaz, duo Derek Bailey in Noel Akchote ter prva plošča Alberta in Markusa Vana Oehlena.
So še kakšni načrti za prihodnje, morebiti sodelovanja?
Januarja grem na evropsko turnejo, solo in v duetu s francoskim saksofonistom Quentinom Rolletom. Naslednji dve izdaji bosta The Coxcomb za Rectangle in Apertura z Matsom Gustaffsonom za Blue Chopsticks.
5 najboljših plošč, ki ste jih slišali v iztekajočem letu? (1999)
Noël Akchote, “Lust Corner”
Luc Ferrari, “Piano -- Piano”
Subtle Tease, “The Goings Of An Offer”
Rufus Wainwright, “Rufus Wainwright”
in ponovna izdaja
Shuggie Otis, “Inspiration Information”.
(prirejeno za članek v reviji Muska)

Janez Golič