HOT AND COLD
Richard Hell
(PowerHouse Books, New York, 2001)
»Najboljše, kar se ti lahko zgodi, če si rock'n'roll zvezdnik, je možnost konstituiranja lastnega miljeja tako, da ti ne bo nikoli treba biti poleg nekoga, ki ga nočeš,« je izjava Richarda Hella, ki še kako ponazarja njegovo bit v celoti. Od otroštva pa do danes. In zaokroža vsa njegova dejanja, vso individualnost in enkratnost umetniške osebnosti. Pa če govorimo o njegovem odhodu pri šestnajstih iz rojstnega Lexingtona, Kentucky, v New York. Da bi pisal pesmi, nekakšna novodobna, moderna verzija francoskega simbolista, poeta Arthurja Rimbouda. Da bi si ustvaril lasten umetniški svet. Da bi hodil svojo pot.
Spoštujem njegovo umetniško delo in percepcijo sveta. Spoštujem njegovo iskrenost, samosvojskost, nepozerstvo in način, ki ga je ubral v vseh plasteh umetniškega sveta, ki so mi blizu. Pa če je govor o liriki, poeziji, rockovski glasbi, risanju ali filmih. Zato sem bila še toliko bolj vesela njegove odločitve, da zbere večinoma še neobjavljene pesmi, potopisne zapiske, eseje in avtorske risbe in fotografije iz njegovega tridesetletnega opusa, in vse skupaj objavi v knjigi z naslovom Hot and Cold.
Pisanje je izredno izoliran, v bistvu osamljen proces. Zadovoljen sem s knjigo, ki je nekako kompleksna, ni niti antologija, niti kakšen rockovski vodič ali punkovski spomin.Richard Hell, aka Richard Meyers, je bil najprej poet, mogoče celo najbolj dojemljiv pisec , ki je izšel iz punkovskega okolja. Velik Burroughsov oboževalec, kar je izpričal tudi v eseju My Burroughs iz leta 1998.
Na straneh knjige Hot and Cold je Hellovo različno in raznovrstno delo končno zbrano skupaj. Gre za čudovito kohezijo različnih medijev, od pisanja poezije do ustvarjanja rock'n'rolla, kjer je glavnino impulzov kanaliziral v pisanje rockovske lirike. Ko je prenehal z glasbo, je spet zašel v leposlovje in zadnje čase predvsem novinarstvo.
V knjigi lahko beremo pesmi iz Hellovega najzgodnejšega obdobja, to je od leta 1969 do 1973, pa od leta 1973 do 1989 in pesmi, ki izhajajo iz pesnikovega zadnjega obdobja in segajo v leta 1990 do 2000. Vmes najdemo pesmi, ki so nastale kot plod skupnega sodelovanja bodisi s Patti Smith, Tomom Verlainom, Cookie Mueller in H.M. Koutoukasom. Posebej je izpostavljena rockovska lirika (z najbolj referenčnimi teksti tipa Fuck Rock&Roll, ali Love Comes in Spurts) z Blank Generation, kot sinonimom stanja duha enega dela newyorške umetniške srenje. Richard Hell je s pesmijo The Blank Generation leta 1976 najavil medijem punkovsko gibanje, podobno kot je leta 1956 Allen Ginsberg s Howl napovedal beatniško gibanje. Pripadam prazni generaciji je pel, in vedno znova si lahko vzamem ali pustim.
Do It Yourself pristop je bil tisto, kar sem prenesel iz underground poetičnega sveta v glasbo, priznava Richard Hell. Hellova estetika je skoz in skoz prežeta z željo po odhodu, željo, da sleče kožo, v kateri se nahaja, ali kot sam najbolje izpove uvodoma v pesmi Blank Generation: I was sayin' let me out of here/Before I was even born.
Iz knjige Hot and Cold veje Richard Hell tudi kot vizionar, originalni punkovski prerok, pobudnik značilnih punkovskih frizur, raztrganih in razparanih oblačil in punkovskih himen Love Comes in Spurts' in (I Belong to the) Blank Generation. Ljudje si povsem napačno razlagajo, kaj sem mislil z 'Blank Generation'. Zame je 'prazen' samo črta, ki jo lahko zapolniš s čimer koli. Gre za idejo, da lahko iz sebe narediš to, kar hočeš.
Bil je soustanovitelj številnih pomembnih glasbenih skupin tako imenovanega New Wave gibanja (Television, the Heartbreakers in the Voidoids). Navdušen nad skupino New York Dolls je formiral lastno skupino z imenom The Neon Boys, ki se je kasneje razvila v Television, drugi ustanovni član Thomas Miller je postal Tom Verlaine, Richard Meyers pa je mutiral v Richarda Hella. Vse ostalo je zgodovina.
Rock'n'rollu sem hotel ponovno vrniti sposobnost, da se v njegovem okrilju na novo odkriješ. Rock'n'roll je arena, znotraj katere se lahko na novo ustvariš, vse ostalo blebetanje o avtentičnosti je samo kup sranja. Esenca rock'n'rolla je, da si lahko ustvariš lasten svet, ne glede na to, kaj si o tem kdo misli. Zato sem si spremenil ime, zato sem počel vse te zadevščine z oblačili, frizuro. Gre za popolnoma pozitivno stvar. Tako ustvarjen svet je, vsaj upam tako, osvobajajoč in sproščen, da ljudi pritegne in se vanj vključijo. Zame je rock'n'roll meja zavesti, je mesto, kjer se soočaš z nesentimentalnim vprašanjem, ali je borba za preživetje večja od tega, kar v bistvu že dobivaš s tem, da si živ. Kar je že samo po sebi borba.
Marca 1975 je Hell zapustil skupino Television in leto in pol kasneje formiral bend The Voidoids. Leta 1977 je izšel njihov debi album Blank Generation, po mnenju mnogih glasbenih kritikov najboljša plošča ameriške punkovske scene. Album je bil tako klasično popoln, da je povsem izpolnil Hellove ambicije. Posledica je bila, da je zelo hitro izgubil interes nadaljnjega glasbenega udejstvovanja. Kar se na nek način odraža tudi v njegovi knjigi Hot and Cold, kjer se zanimivo, bolj kot glasba, kot glavni protagonisti pojavljajo tudi seks in mamila, strogo oseben, drzen in intimen izbor risb in fotografij. V zapiskih iz obdobja 1988-1998 opisuje številna literarna popotovanja, kjer je obiskal ameriški jug, Italijo, Anglijo in Avstralijo. Richard Hell je vsestranski umetnik, ki se je vsakega medija lotil entuziastično in raziskovalno. Navdušen tudi nad svetovnim spletom, kjer lahko prebiramo njegovo spletno stran: www.richardhell.com.
Leta 1996 je izšla njegova prva novela Go Now. Prav vsa njegova dela pa preveva strasten svet rock'n'rolla, drog in seksa, filma in utrinkov njemu ljubih Jean- Luc Godarda, Orsona Wellsa, Arthurja Rimbauda in Williama Burroughsa.
Na začetku sem bil vedno jaz. In moje delo je vedno moje, ne glede na to, kako so ga kasneje opredalčkali. In povsem postransko je, če je kasneje klasificirano kot nekakšna vrsta literarnega ali glasbenega gibanja.
Knjiga Hot and Cold je veličasten, drzen pogled v umetniško delo Richarda Hella, ki osuplja s svojo samosvojostjo, neodvisnostjo, popolnim individualizmom, pogumom in konstantno underground držo. Razorožuje s svojo besedno igro, osuplja vedno znova z življenskimi potezami, delček tega dobesedno šprica iz prebranih strani.
Peklensko dobro.
(Muska, junij/julij 2002)
Varja Velikonja
