SNOWMAN
The Horse, The Rat And The Swan
(Dot Dash, 2008)

Če se že vse vrača, zakaj se ne bi vrnila še stara »alternativa«? Tista po standardih, ki so veljali konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih, ne razprodan MTV tip. Po varnem hedonizmu večine sodobnega rocka nekaj stare zvočne in vsebinske subverzije ne škodi, če ni kar dobrodošla.
V nepregledni množici vsemogočih pristopov se kaj hitro zgodi, da izvajalci z vizijo oziroma z izraženo potrebo po ozvočevanju sodobnih frustracij, obvisijo v vakumu. Neprivlačni so, strašljivi, preveč resnični. Njihova norost zadene v bistvo. Snowman so eni teh. Po daljšem času spet avstralska skupina, ki zveni »nevarno«. Če je bil na prvencu brez posebnega naslova njihov zven še nedoločena, neartikulirana želja po zganjanju hrupa, podčrtanega s surf rockom, se na drugem albumu kažejo v avtorsko jasnejši luči. Na eni strani je pulzivni hrup trdnejši, udari z večjo močjo, se na drugi strani spustijo v strašljiv labirint skrajnih psihičnih stanj. Temu pritiče suh, skoraj sintetičen boben, ki kliče k obredju, skozi reverb speljana surf kitara je v funkciji potujitve, in petje povsem primerno na meji paranoje.
Album odpre frenetična Our Mother, ki grozi, da bo skupini iztrgala vajeti iz rok. Ravno tu se kaže nova obvladljivost ali vsaj artikulacija na meji, ki se še stopnjuje v dopadljivi, večglasni We Are The Plague. Natančneje odrejen boben se nikoli ne spusti v tričetrtinski ritim, že zato kliče v spomin zgodnje Siouxsie & The Banshees ali Public Image Limited, medtem ko oddaljeni vokali dokazujejo, da Snowman spremljajo tudi aktualno produkcijo z Liars na čelu. V The Gods Of The Upper House so zraven primešali še nepopustljivo repeticijo kakih Swans, medtem ko se v The Blood Of The Swan prvič, vsaj na površju, umirijo. Takrat kvečjemu zaidejo v neznan labirint, se lovijo z duhovi preteklosti. Vsekakor pa že razpored frenetičnih in teh strašljivih zapisov priča o pazljivem koncipiranju razpoloženja, Snowman ne želijo poslušalca ne prehitro zasititi z udarnimi zapisi niti ga ne uspavati s psalmi.
Plošča The Horse, The Rat And The Swan je (zaenkrat) izšla le v Avstraliji. Po odličnih kritiških zapisih predvsem v ameriških glasbenih revijah in na spletu, je upravičeno pričakovati licenčno izdajo vsaj čez lužo, če ne tudi v Evropi. Če ne tega albuma, pa naslednjega. Ne recite, da niste bili opozorjeni.
(Muska, november-december 2008)

Janez Golič