ICE
Under The Skin
(Pathological Records, 1995)
Očitno se za Justina Broadricka ni treba bati. Prvič beležimo njegovo pojavitev v Napalm Death, kaj kmalu je s kitare presedlal za bobne pri Head Of David, nadaljeval zopet kot kitarist in končno kot glavni v Godflesh in nazadnje se je pojavil kot član projekta Ice. Za razliko od normalnega teka stvari, Broadrick beži stran od formalnih glasbenih oblik in se spušča v področja zvočnih raziskovanj, ki naj bi prosto ilustrirala krajna psihična stanja. Beseda Ice ima dvojni pomen. Na eni strani splošno znan, in res glasba z "Under The Skin" hladno reže pod kožo in globje. Po drugi strani pa izraz Ice označuje japonsko sintetično drogo, ki so jo prvič uporabili japonski vojaki v Koreji in kasneje tudi kamikaze v drugi svetovni vojni. Novejša uporaba se je preselila med tokijske D.J.-je garažno-house scene in po njihovih izjavah deluje psihično izredno stimulativno, posebej pri dojemanju glasbe. Člani projekta Ice odločitev prepuščajo poslušalcu. Tu ni nobenih priporočil, le gola informacija. Tudi glasbeno je "Under The Skin" okleščena draži, ki so nujne pri sprejemanju in uživanju ob rockovski godbi. Vsi inštrumenti so podrejeni koherentni zvočni podobi, ki diha le skozi intenzivnost posameznih delov. Za to so si Ice vzeli čas, devet zapisov na polnem disku, kar da v povprečju 8 minut in pol na zvočni kos. Ob tem se mora spremeniti naša percepcija, ko ne poslušamo zaokroženih pesmi, ampak nas vodi zvočni tok, ki je hvala bogu dovolj močan, da nas ne naplavi v samozadovoljna tripanja. Primerjava z zadnjo ploščo Scorn "Colossus" ali projektom GOD ( kjer je sodeloval tudi Broadrick, kot tudi Kevin Martin in Dave Cochrane, sedaj člana Ice) se ponuja kar sama, Ice so uporabili podobno ritmično podlago, le da je nanos nanjo še bogatejši in intenzivnejši. (Rock Vibe)
Janez Golič
