IRMLER + EINHEIT
Bestandteil
(Klangbad, 2015)

Odpadnika dveh radikalnejših nemških skupin sta ponovno združila moči. Klaviaturist Hans Joachim Irmler je bil ustanovni član faustov, zraven je bil tudi pri ponovni združitvi sredi devetdesetih, kasneje pa se je odcepil od Jean-Herve Perona in nekaj časa peljal svojo različico skupine. Leta 2010 je sklenil ta del zgodbe z dvojnim albumom pomenljivega naslova Faust Is Last in poslej deluje samostojno oziroma v sodelovanjih. Teh se je v zadnjih letih nabralo kar nekaj, in za to obstajata dva močna razloga. Narava Irmlerjevega pristopa je napol improvizacijska, ustvarja hitro, sproti, kasneje le še izbira, reže in lepi. Drugi razlog je lastni snemalni studio, kar mu tudi omogoča hitro realizacijo zamisli. Potem je tu FM Einheit, ki se je zgodaj pridružil genijalnim delitantom Einsturzende Neubauten in prispeval močno komponento hrupa z doma izdelanimi kovinskimi tolkali. Iz ne povsem razjasnjenih razlogov je Einheit zapustil Neubautne med snemanjem albuma Ende Neu in kasneje je večinoma deloval razpršeno, precej je sodeloval, skladal glasbo za radijske igre in gledališče. Bil je pravzaprav prvi, ki je začel serijo sodelovanj z Irmlerjem, leta 2009 na albumu No Apologies. Irmler je serijo nadaljeval z Jakijem Liebezeitom, Gudrun Gut, s Christianom Wolfarthom in drugimi. Vendar kaže, da se je Irmler najbolje ujel prav z Einheitom, v zadnjih treh letih sta se v studiu Faust srečala kar osemkrat in vsakič vsaj dva dni zapored snovala nove zvočne diverzije. Iz teh neskončnih seans sta izbrala 9 kompozicij, ki so pristale na albumu Bestandteil (Sestavine).
Oba sta že davno v položaju, ko se jima ni potrebno več dokazovati; ne hlepita po priznanju, nikomur se ne prilagajata, ne iščeta tržnih niš. Ustvarjata natančno tisto, kar ju zapolnjuje, če se tu najde še poslušalec, toliko bolje. Irmler tako streže z neskončnimi variacijami popačenih orgel, ki prehajajo od pritlehnega dihanja do hrupnega dronanja. Temu se pridružuje Einheit z udarci po basovski vzmeti, ki služi dvojnemu namenu; za tolkalski instrument in spremljajočo melodijo. Ker je zvočni tok podvržen stalni manipulaciji, se mestoma klaviature in tolkala zlijejo v eno. Glasba stalno drgeta, zadaj stalno preti napetost urbane odtujenosti, ne zelo daleč od poznih Throbbing Gristle, na primer. Obenem Irmler in Einheit skozi album gradita dramski lok. Od uvodnih tipanj s pomenljivim naslovom Reset, ki predstavlja ničelno točko, izhodišče, od koder je vse mogoče, se njuna krožnica giblje v srhljive poslikave post-industrijske družbe. Vmes, nekje sredi poti, naletimo na preskok med konkretne zvoke, ki jih je prinesel Einheit iz neuporabljene radijske igre. Še najbolj privlačen je kos s pihali za osnovo, kar sproščujoč je med vsemi „hladnimi“ prispevki.
Bilo bi pretirano, če bi zapisal, da album Bestandteil prinaša presežke. Te sta Irmler in Einheit večinoma prispevala v svojih „matičnih“ zasedbah, tole je le še dokaz, da se ne predata in trmasto vztrajata na svojem. Tudi dosežek.
(Rock Obrobje, oktober 2015)

Janez Golič