Intervju: JARBOE

Vsak glasbeni izdelek vsestranske umetnice, glasbenice in performerke Jarboe, pomeni hkrati sočasno raziskovanje njenih zvočnih pokrajin in avtentično zlitje z njenim miselnim horizontom. Njen najnovejši album Mahakali dobesedno fizično in psihično udari nič hudega slutečega poslušalca. Zadostujeta le ščepec empatije in pozornosti in nagrajeni boste z zvočno eksperimentalnim raziskovanjem per excelance. Priporočam.

Prihodnost, kot nam jo izkriči Jarboe, je v bistvu le verno nadaljevanje svojske glasbene poti in človeške vizije, ki jo umetnica zapisuje že več kot petindvajset let. Na naših glasbenihih odrih smo jo imeli priložnost videti v eni najboljših alter rokovskih skupin Swans, pred leti je gostovala v Ljubljani tudi samostojno. Lanskega decembra sva poklepetali po elektronski pošti, o vsem mogočem, največ pa seveda o albumu Mahakali.

Dobeseden prevod besede Mahakali je boginja Kali; na albumu si med drugim zapisala First there was darkness/ From which came strength. (Kali Lamentation 2); pa bi te zato najprej vprašala, zakaj MahaKali, gre zgolj za metaforo, način življenja ali preprosto tvoj življenjski manifest ?
Album označuje popotovanje povsem notranjega raziskovanja umetnice, po drugi strani pa naslavlja največjo sliko vojne, okoljskega nemira, duhovnega opustošenja, bolezni in strukturnega kolapsa. Mahakali vključujem tudi zato, da utelesim njen simbolizem, recimo tisti o Času in Spremembi, vodilna tema je namreč tista o globalnem preobratu in kaosu. "The elements, they are overthrown!" Podobno kot v zgodnji pesmi "Mother Father" na albumu ' The Great Annihilator' benda Swans, sem bila tudi tokrat prenašalka Kaline energije.

Kako si komponirala pesmi na albumu?   Je bila najprej ideja, besedilo, melodija? Kako si vključevala vse te krike in šume, ki ustvarjajo povsem sublimno in surrealistično domišljijsko atmosfero? Je konceptu sledila prosta pot domišljiji, ki je vodila k glasbenemu raziskovanju brez primere?
V moji hiši se je znotraj Magičnega kroga stopnic pretakala energija, demonski glasovi duhov so prodrli skozi in sama sem z obešenim mikrofonom nad krogom začela snemati. Tako je nastajala večina glasbe in glasov. Louise Nevelson je nekoč rekla: »Mislim, da večina umetnikov ustvarja iz obupa. Bistvo kreacije ni v nastopajočem sijaju navzven, temveč gre za bolečo in težko iskanje znotraj. »

Album prežema globok misticizem, gre za povsem notranje življenjsko popotovanje. Gradila si okoli tem življenja, moči, temnih strani duše, kontrole, omejevanj in destrukcije. Lahko ga razumemo tudi kot izredno kritiko družbe in okolja. Gre torej za tvojo ponotranjenost ali si preprosto ujela tudi kruto realnost trenutka?
V bistvu je to zapis sevajočih energij, ki so prehajale skozi mene kot odgovor, da se odprem glasovom globalnega preobrata.

Zanimivo, da si že pred leti v pogovoru z Andreo Juno omenila Mahakali, rekoč, da jo vizualiziraš, Mahakali kot tvoja besna zaščitnica. Ali te je zanimanje za budizem napeljalo tudi k Mahakali?
Študiram tako zen, kot tibetanski budizem, hinduizem in kabalo. V življenju se vrata odprejo tam, kjer se energija kultivira, razvija, potrebno je biti le odprt prenašalec

Album je emotivnim eskapadam navkljub zasnovan konceptualno in deluje izredno dramsko z nosilno žensko vlogo. Pa te zato sprašujem, je prihodnost ženska, kaj meniš? 
Ja, teater je del mojega besednjaka, aspekt vsega pravzaprav. Na nek način sem na tem specifičnem albumu tudi povsem brez spola, sem popolno utelešenje demonske energije ali celo angelske energije. Ne navezujem se na fizično obliko, vse skupaj vidim bolj kot stroj, ki je narejen iz mesa in krvi in ga sedaj lahko uporabljam.

Vokali na albumu so preprosto osupljivi. Nič novega za vse tiste, ki tvoje vokalne akrobacije spremljamo od Swansov naprej, potem v sodelovanju s skupino Neurosis; toda zdi se mi, da si tokrat stopila še korak naprej. Kako ob vsem tem (po)skrbiš za svoje grlo?
Hvala! Pri uporabi glasu se mi zdi esencialno, da prenesem ranljivost, točko zloma. Zato tudi vedno raje uporabim nepopolne posnetke. Rada imam, da poslušalec sliši vse zvoke ust in surove emocije. V mojem doslej posnetem delu, sem uporabila posnetke, ki so poškodovani, ki imajo razpoke, to se mi zdi perfektno. Vzeto po japonski estetiki wabi sabi, lepoti razkroja in škode. To estetiko lahko vidiš v načinu, kako sem opremila svoj dom, v oblačilih, ki jih imam rada in seveda v moji glasbi. In tako ohranim napake, ki jih glasbeniki naredijo, obdržim feedback in distorzijo. V skladbi "The House Of Void" sem namenoma pustila in uporabila popačen in razvlečen vokal in kitare.
Kar pa se tiče komentarjev o mojem zaščitnem glasu in vokalnih zmožnostih, v eni od verzij pesmi The Mouth Of Flames uporabljam svoj najvišji sopran in potem verzijo, ko uporabljam povsem jazzy glas. Aktualne besede so mišljene kot Mahakalino petje. Na vsak način pa je izbira vokalnih stilov Jarboe z usti gorečih plamenov.

Tvoji nastopi slovijo po izredni vizualno emocionalni naravi, na meji teatra, recimo. Album je plod sodelovanja s številnimi glasbeniki, tu je Philip Anselmo, Atilla Csihar, Josh Graham…Kako ti bo uspelo zbrati glasbenike za nastope v živo? Kdaj načrtuješ turnejo in promocijo?
Da se bo Mahakali lahko predstavila v živo sem uspela zbrati zelo dobro skupino glasbenikov, seveda bodo ti nastopi drugačni od posnetih verzij. Z mano bodo pianist, kitarist, bobnar in basistCedric Victor. Cedric igra tudi na albumu, napisal pa je tudi besedilo za Kali Lamentations. Rodil se je v Indiji, zdaj živi v New Yorku, na Manhattnu, praktično v isti soseščini, kjer sem živela, ko sem bila še pri skupini Swans. Za turnejo se bomo pripravljali prav v New Yorku, Evropo načrtujemo v maju in juniju 2009. Pravkar sem potrdila nastop na junijskem festivalu Hellfest v Franciji.

Glasbeno deluješ že od leta 1984, bodisi samostojno ali nekoč v skupini Swans. Pa me zanima, kako različni so kreativni procesi, ko si ujet v delo skupine in takrat, ko deluješ samostojno?
Nekateri mi pravijo, da sem imela več sodelovanj kot še noben živeč umetnik danes! Skrivnost leži morda v tem, da nikoli ne vežem lastnega ega na način, da bi povsem kontrolirala glasbo. Glasba je živa stvar, tako da moraš za delovanje ali zgolj sodelovanje v skupni biti prilagodljiv in nikakor ne rigiden. Stvari niso nič drugačne tudi, ko delam samostojno. Namesto da forsiram stvari, glasbi enostavno prepustim, da pride skozme. Steve Von Till (Neurosis) je nekoč rekel.: "Jarboe občuti glasbo, bolj globoko kot kdorkoli drug.." Mogoče leži ključ resnično v tem, da pride glasba skozi tebe in ne označena »od tebe«.
Koliko se je v teh 24 letih glasbenega ustvarjanja spremenil tvoj odnos do glasbenega posla in obratno? Bi danes mogoče sprejela kompromise, ki si jih na začetku poti zavračala? Bi prodala svojo glasbo v reklamne namene, na primer?
Da, prodala bi jo za reklamo ali film. Pred leti sem skomponirala pesem z naslovom "One Thousand Years"  (Michael Gira je napisal besedilo, čeprav je bila zgodba o vampirju moj originalni osnutek z besedami vred), ki je bila namenjena za film Anne Rice »Vampire". Toda izbrana je bila pesem skupine Eurythmics. Pred kratkim sem napisala glasbo za igro imenovano The Path. Svoj glas sem posodila tudi v risanem filmu enemu od likov the Venture Brothers pri Cartoon Network/Adult Swim pri ameriški kabelski televiziji. S komercialno rabo mojega dela nimam nobenih problemov ali zadržkov. Kar pa se tiče običajev in navad glasbenega posla...   Zdi se mi, da šele zdaj v bistvu vidim stvari take kot so, in lahko rečem, da na nek način sočustvujem. Stvari se spreminjajo. Umetnik (in tukaj govorim samo v svojem imenu) paberkuje tako, kot hočejo založbe. V bistvu nimam izbire. To počenjam zato, ker je to delo, ki ga opravljam.
Ali glasbene založbe poslujejo na enak način? Trenutno sem odločena, da bom nadaljevala z delom z ali brez podpore glasbenega posla ali založb. Vsak umetnik sanja o tem, da bi njegovo delo doseglo čim širši krog ljudi. Lahko rečem le to, v primeru, da bi bila glasba z albuma Mahakali recimo soundtrack nekega velikega filma, recimo grozljivke, bi na ta način dobila bistveno večjo množico. Ta dogodek bi me potem uvrstil v kategorijo, ki je veliko večja kot je »kultna« ali »underground« kategorija, v kateri sem po vsej verjetnosti sedaj. Mehanizmi takega načina odpiranja vrat v karieri ostajajo še vedno misterij zame, kljub temu, da poznam veliko visoko kotiranih ljudi iz Hollywooda, pa veliko rokovskih zvezdnikov. Vse to v bistvu preigravam v pesmi "Volcano". Ena izmed vrstic gre takole: "You left a stain where you have kneeled. But Collie, you're still invisible!" Ja, uporabila sem ime kosmatinca, collie. Klečati, krvaveti, ostati neviden. Nevidnost. Delovati znotraj vakuma.

Zdi se mi, da je tvoja glasba še danes veliko bolj »swanovska«, kot pa tista, ki jo danes ustvarja Michael Gira in njegova skupina Angels of Lights. Kaj meniš?
Delovni naslov produkcije za album Mahakali je bil "labodji otrok"....Mislim, da je to odgovor na vprašanje. Tudi prva pesem skuša replicirati mojo izkušnjo kot Jarboe živi swanse. Pri pesmi je sodeloval celo ustanovni bobnar Swansov.

Ali je bil vajin razhod z Michaelom tisti prepotreben korak, da se kot umetnica dokončno dokažeš, da stopiš po svoji lastni, notranji, umetniški poti, da se v celoti razviješ kot avtentična umetnica; da razviješ svoje neskončne zmožnosti in talente?
V bistvu sem vedno delala samostojno, saj sem v času, ko sem bila pri Swansih in potem z Michaelom, naredila kar nekaj solo plošč. Album 'Anhedoniac' je moj oseben komentar življenja z njim in v skupini Swans. Ničesar nisem zamolčala, vse kar sem imela povedati sem izrazila s tem albumom. Ljudem lahko samo predlagam, da ga poslušajo in raziščejo, če jih v tem kontekstu zanima odgovor na tvoje vprašanje. Originalna izdaja, ki pa žal ni prišla do trgovin, je imela na naslovnici mojo zelo nazorno grafično podobo, s posebni poudarkom na moji vagini; delo Richarda Kerna. Kar se tiče Michaela,on je popoln umetnik, je genij in do njega bom do konca življenja čutila največjo ljubezen in spoštovanje.

Notranja življenjska sila je človekov najmočnejši in najpomembnejši adut. Način tvojega razmišljanja, obnašanja, kako toleranten in odprt si do sveta, pove o tebi vse. Tvoje delo in besede z najnovejšega albuma bodo gotovo koga navdahnile, kaj meniš o tem aspektu glasbe?
Če bo Mahakali pustila vtis, je to dobro. Še posebej, če to pomeni, da bo poslušalec mislil in čutil svet tako, kot sem ga skušala predstaviti sama. Številne stvari oblikujejo delo nekoga. Spomni se na besede Chucka Closea: "Inspiracija je za amaterje. Vsi preostali gremo kar delati." To pomeni, da si zaposlen, da delaš in ne čakaš le na navdih. Muhe inspiracije niso sestavni del ustvarjanja in rojevanja dela.

Kako se ohranjaš v dobri fizični kondiciji? Še vedno delaš z utežmi, plezaš?
Tečem, hodim, vadim jogo.

Kakšni so tvoji glasbeni interesi? Rada bereš? Priljubljeni avtorji, pisci?
Oh, ja. V moji hiši je ena velika stena prekrita z naslovnicami knjig. Berem vsak dan. Rada imam knjige, tiste prave knjige iz knjigarn. Nočem tistega "Kindle-a" , ki bi bral elektronsko knjige. Knjigo preprosto rada držim v svojih rokah in obračam strani. Berem veliko in goreče in ne omejujem se s kakšnim posebnim avtorjem. Dnevno berem knjige o Zenu, kot tudi druge knjige o budizmu. Med drugi sem prebrala vsa dela Cormaca McCarthyja in Salmona Rushdieja...Glasbene preference vključujejo nekatere Black Metal skupine, arije Marie Callas, določene opere, trenutni CD na moji mizi vključujejo Pantalemion, Bloody Panda, Nachtmystium, Neurosis, A Storm Of Light, Down, Mayhem, Krallice, Moonspell...

«Zanimajo me ženske umetnice, kaj počenjajo in pravijo«, si izjavila v enem intervjuju. S katero umetnico se danes počutiš blizu? Nekje sem prebrala, da sta ti všeč recimo Susan Sontag and Georgia O'Keefe; kaj ti je všeč pri njiju?
Obe sta močni individualistki.Sem bi vključila še Louise Nevelson and Yoko Ono, kot primera podobnega občutka individualnosti... Danes sem v kontaktih predvsem z Julio Kent, Kris Force, Andrio Degens, Rose Kemp.

Za seboj imaš veliko dragocenih izkušenj in spominov, lastnih glasbenih in življenjskih iskanj, nisi nikoli pomislila, da bi mogoče nekega dne vse to zapisala v knjigi? Pravkar sem prebrala odlično knjigo Marianne Faithfull : Memories, dreams& reflections; povsem preprost in vendar odločen ženski pogled; zelo realistično in močno. Tudi ti imaš podobno kot Marianne slikovito popotovanje lastnih transformacij, ki je na nek način, splošno vzeto, pomembno za vse nas, ženske še posebej. Kaj meniš?
Takoj, ko zaključiva intervju, bom šla kupiti to knjigo ! Zelo imam rada Marianne. Nekoč sva se srečali v New Yorku in dala sem ji CD 'Blood Women Roses' . Zelo je bila prijazna in dama ima resnično veliko srce. Je primer, kako je znala preliti svojo življenjsko izkušnjo skozi lasten glas. Zame je njen glas postajal vse lepši, čimbolj trpke in grobe so bile njene življenjske situacije, življenje na cesti, na primer…Je čudovit primer »povratka« na sceno s to njeno odprto ranljivostjo je glasom je tudi sama postajala bolj močna kot kdajkoli. Šla je dobesedno skozi ogenj. In da, seveda, kar nekaj ljudi mi je že reklo, naj napišem lastno knjigo.

Tvoja življenska zgodba je zelo zanimiva; zanima me, če kdaj obžaluješ kakšne tvoje življenjske odločitve? Kako si se spreminjala skozi desetletja in kakšne so tvoje izkušnje biti ženska v tem kaotičnem rokovskem poslu?
Vse te stvari so obremenitve in dobro je, da ves ta tovor odložiš. Ugotovila sem, da je obžalovanje izguba časa in energije. Prav tako sem ugotovil, da je najbolje živeti trenutek in delati svoje delo. Misli/ refleksije spominov, za katere deziluzije duše pravijo, da so »resnične« in te definirajo, so stvari o katerih lahko premlevaš in ti lahko povzročajo trpljenje. Ponovno sem se rodila in sem mlajša in vsak trenutek »vem« manj. Radovednost in odprtost duha sta za umetnika ključni. Kaj natančno sem »jaz« na koncu dneva? Ne pripisuj egu zahtev kot jih ima tisti štiri leta star otrok.

Pravkar si izdala novo ploščo, pa me zanima, kakšni so tvoji plani v bodoče, v kakšni glasbeni smeri nameravaš še raziskovati?
Tukaj je le vzorec tega, kar počenjam: Delam na vse ženskem glasbenem projektu z imenom AEAEA. Imam tudi glasbeni kolektiv The Sweet Meat Love And Holy Cult ( ime je fraza iz moje pesnitve "Ode To V"). Na naslednjem albumu A Storm Of Light imam vokale. The Path bo izšla še letos. Gre za igrico, ki so jo razvili v Belgiji. Nastopala bom na Hellfestu 2009, album Mahakali se bo promoviral tudi na poletnih festivalih po Evropi, julija tudi na Supersonic festivalu v Angliji.
(Muska, marec-april 2009)

Varja Velikonja