Intervju: JEAN HERVE PERON![]() 22.4.1998 sem ga za potrebe radijske oddaje z delovnim naslovom "krautrock danes" na Radiu Študent spet poklical in nastal je sledeč pogovor... Pozdravljeni spet po nekaj letih, in najprej bi vas rad vprašal; po nekaj odličnih faust ploščah v zadnji letih, ste lani, prav po dunajskem koncertu zapustili skupino. Kaj je bil vzrok temu? Začeli ste z zelo tezkim, zelo osebnim vprašanjem. Poskusil vam bom odgovoriti najbolje kar znam. Najprej, ni to, da sem zapustil skupino... V tem času je šla naša glasbena drža znotraj skupine v različne smeri. Ampak to ni prvič. Veš, da je faust deloval na ta način tudi v preteklosti. Igrali smo skupaj in potem smo imeli dolgo obdobje tišine, torej to ni nekaj novega. Ko smo spet začeli igrati v živo, sem imel na začetku res dober stik z našim občinstvom, z živimi osebami; v nasprotju s starimi časi, ko smo raje delali v studiu in nismo imeli neposrednega stika z ljudmi, našim občinstvom. To je povzročilo, da čutim močno odgovornost do glasbe, ki jo ustvarjamo. In ne želim, da izgubimo našo raven in da izdamo naše poslušalce. Moram reči, da ostali člani skupine niso delili tega občutka, tako da smo imeli nekaj pogovorov in na koncu sem dejal: "V redu, naredimo premor in počakajmo, kaj se bo zgodilo". Torej to ni odhod, ni definitiven odhod, prej premor, da vidim, kam bi se obrnili, da ne bi izdali svojega občinstva niti samih sebe. Delno ste odgovorili na moje drugo vprasanje; torej je možna vaša vrnitev v faust? Ja, seveda obstaja možnost, da bo se več faust glasbe na cedejih in elpijih. To je skoraj gotovo. Nisem prepričan o koncertih, ker dokler ne bomo razumeli drug drugega in dokler ne bomo dosegli ravni odgovornosti proti našemu občinstvu, vse dotlej jaz ne bom igral. To je zelo občutljiva tema. Če bom se kdaj igral v živo znotraj skupine faust? Nočem reči ne, niti da, a nekaj lahko povem vsem poslušalcem oziroma ljudem, ki jim je mar za faust glasbo: "Če bi bilo po moje, ne bi bilo nobenega faust koncerta več, dokler niso avtentični, pravi, močni. Čas bo pokazal, na samem koncu". Kakšna je smer, ki sta jo ubrala ostala dva kot faust, smer, ki je vi ne marate? V redu. Po dunajskem koncertu, kjer se je končala nemška turneja in bila res prijetna, zelo mi je bilo všeč in isto sem lahko začutil pri občinstvu, ko sem se pogovarjal z ljudmi po koncertu, torej po tej turneji smo nameravali oditi na turnejo po Franciji. Dan pred napovedanim prvim koncertom sem igral sam, bilo je v okviru festivala, in drugi sploh niso vedeli, da sem nastopil. Ko sta prišla še ostala dva, sem jima pomagal pri osvetlitvi in poslušal, kaj sta ustvarila. Pomagali so jima še nekateri glasbeniki, bili so zraven na celi francoski turneji, na primer člani skupine Ulan Bator, če si že slišal zanje? Ja, ja... Bilo je v redu, ampak to ni bila več faust glasba. Faust glasba je običajno zelo velika, zelo glasna, agresivna, včasih je spet zelo tanka in akustična, vmes so besede in besedila, so se druge stvari ob glasbi, ki so tudi del faustove stvari. Ker so to ni več dogajalo, nimam več stikov z ostalima dvema. Dokler se to ne razčisti, nočem imeti stikov z njima. Boste nadaljevali kot glasbenik, in če ja, v kakšni obliki? Pod svojim imenom? Ja, seveda. Glasbo igram že celo zivljenje in ne vidim razloga, kako bi lahko prenehal. Ampak vrniva se še malce k prejšnjemu vprasanju. Nisem prepričan, če je bilo najbolj pošteno od ostalih dveh, da ohranita ime faust, ko nadaljujeta z igranjem njune glasbe. Zagotovo je korektno, da nadaljujeta z igranjem glasbe, ni razloga, da bi prenehala samo zato, ker sem zunaj tega, a razmišljam, da bi morali spoštovati našo legendo, naš mit, vso energijo, ki jo je naše občinstvo vložilo v nas. Vse upanje in sanje, ki jih podoživijo na faust koncertu. Ni pošteno do občinstva, da uporabljata ime in obljubljata nekaj, kar po moje ni več faust. To sem želel še odgovoriti na tvoje prejšnje vprasanje. V zvezi z vprašanjem, če bom nadaljeval kot glasbenik, seveda bom. Sem glasbenik in bom ostal. Delam na nekem komercialnem projektu, kar je nekaj popolnoma novega zame, naredil sem nekaj glasbe za reklame. Bilo mi je v veselje delati za firmo, ki mi dopušča veliko svobode. Zabavno je delati glasbo kot ozadje TV reklam, ki niso totalno sranje, bilo je za Nike... Ha, ha... Ja, je zabavno, se oproščam vsem ljubiteljem, ki bodo ponoreli in rekli, naj pustim ta drek, ampak moram reči, da je povsem prijetno uporabiti to smer. Delam tudi s Pascalom Comeladom... Ga poznas? Ne. Je francoski Katalonec. Skladatelj. Igra na plastično kitaro in otroški klavir. V veliko veselje mi je bilo igrati z njim. Skupaj sva preranžirala nekaj starih faust pesmi, kar je en del tega, kar počnem. Poskušam se približati bistvu starega faust materiala, ki smo ga ustvarjali v sedemdesetih letih. Takrat smo bili zelo hitri, zelo aktivni, ustvarjalni. Naredili smo kar nekaj skic, in sedaj po vseh teh letih, se poskušam približati bistvu teh skic, ki smo jih v preteklosti prehitro zavrgli. Boste objavili kak posnetek pod svojim imenom ali pod kakšnim drugim? Zagotovo. To načrtujem, le ne vem, če mi bo uspelo že letos. Razkol v faust je povzročil - lahko si predstavljaš - je zlomil, vznemiril, kar nekaj stvari v mojih možganih, srcu in občutkih. Res traja nekaj časa, da greš preko tega. Nisem prepričan, da bom lastne posnetke objavil že letos, ampak delam na tem, spravljam vkup delčke in drobce, poskušam najti pravo smer. Ne bo izšlo pod imenom faust, ker bo to moja glasba in ne želim razočarati ali izdati pričakovanja kogar koli. Ne bo pod imenom faust, a mislim, da bo ta glasba zlahka prepoznavna. Več starih glasbenikov, ki jih širše poznamo pod imenom - vem da ne marate tega izraza, a ga bom vseeno uporabil - krautrock, se je vrnilo, spet so aktivni. Je to po vašem mnenju povzročilo medijsko zanimanje ali je zgolj plod naključij? Prvič, rad bi poudaril, da sedaj nimam velikih težav zaradi imena krautrock. Imel sem težave pred časom, pet, šest let nazaj, res sem pobesnel, če je kdo uporabil besedo krautrock, ker se je v preteklosti beseda uporabljala ne toliko kot psovka, ampak kot: "Poglejte te čudake, poglejte te hecne fante, to so zeljarji, Nemci". Torej se je v besedi krautrock čutilo podcenjevanje. Sedaj, in to je novi fenomen, sedaj to ni več psovka, ampak razlaga, akademska razlaga glasbenega gibanja. Kot tako jo sprejemam, počutim se počaščenega, da sem bil član ene od številnih skupin, ki so sestavljale gibanje nazaj v šestdesetih, ki so sestavljale novo glasbeno držo. Toliko o krautrocku. Kar se tiče novega zanimanja za krautrock s strani mlajših poslušalcev, verjamem, da obstajata dva razloga. Prvi je izven nas, izven krautrockerjev. Dejstvo je, da obstaja zanimanje za glasbo, ki smo jo ustvarili v 60. in 70. letih. Mladi ljudje to zanima. Če me vprašas zakaj, ne vem. Zdi se, da smo zadeli pravo struno znotraj mladih duš in teles, in zdi se, da to deluje, da smo v resonanci. To je prvi razlog. Drugi razlog prihaja iz nas samih, in oba razloga, zunanji in notranji, se prekrivata, ker, ko smo opazili to novo zanimanje od zunaj, smo si rekli: "Dajmo, naredimo to še enkrat". V preteklosti smo težko naleteli na pravo občinstvo, sedaj to obstaja in tako nadaljujemo. Pred tremi leti so me prosili, da spet nastopimo, ker da se spet nekaj dogaja in bi si morda želel biti del tega. Takoj sem bil za, seveda, gremo. Če me vprašaš, če je to fenomen, ki so ga sprožili mediji ali je nekaj, kar je bilo preprosto v zraku, kot impulz nove generacije, je spet težko odgovoriti. Mediji lahko spodbudijo potrebo, lahko pa jo tudi odsevajo. Je kombinacija obojega, vzameš del tega, del tistega, potem verjetno dobiš pravi odgovor. ![]() Fantastično! Kakšno zadovoljstvo! Kakšno veselje. Kdo je snovalec ideje in kako ste pristopili k celemu projektu? Glavno idejo je dal Jurgen Engler, skupaj z Moebiusom. Morda je bil zraven še Mani Neumeier. Ta dva, ali morda trije, so že prej delali podobne stvari. Ja, kot Cosmic Couriers. Točno, a tega nisem poznal. Povedali so mi med snemanjem. Poklical nas je Jurgen Engler iz Die Krupps, zelo mlad, dinamičen fant, ki ima studio v Dusseldorfu. Kako sem pristopil k projektu? Bil sem zelo vznemirjen. Prvič se je zgodilo, da sem srečal moje prijatelje, krautrockerje, ker jih prej nikoli nisem srečal. Ja, sodelovali ste z nekaterimi ameriškimi in angleškimi glasbeniki, kot so Tony Conrad in Slapp Happy, ne pa z nemškimi... Ja, ja, kaj ni to smešno? Skozi 70., 80. in začetek 90-ih nisem imel nobenih stikov z ljudmi, ki imajo iste vibracije. Lahko si predstavljaš kako je bilo, kot v vrtcu. Srečati vse te prijatelje! Na snemanje sem šel le z Zappijem, torej Wernerjem Diermeierjem, pripeljala sva svoje naprave in Mani je medtem v studiu že postavil vse potrebno za snemanje. Moebius je pripravil svoje računalnike, Jurgen Engler je bil zunaj studia, ker je bil le-ta premajhen za vse nas, vendar je bil priključen in smo ga lahko slišali. Rekel sem, poženimo DAT, stereo magnetofon in snemajmo vse, tudi če nismo priključili prave naprave. In čim smo prižgali ojačevalče, čim je Werner uglasil svoje bobne, smo vse snemali in to je bila takoj glasba. Vmes se oglasim s stavkom "This is not music", kar pomeni, da to ni bila glasba, a obenem je to bila glasba. Torej prej sploh niste vadili? Ne, ne. OK, prišli smo v studio, izmenjali poslikane majice, CD plošče, rekli drug drugemu: "Oh, izgledaš tako mlad", torej kot otroci, in potem smo šli. Nobenih vaj, nobenih dogovorov, nič. Direktno iz srca. Mislim sem si, da ste prej dobili v roke kakšne trakove, osnovo... Nič. Sweet nothing. Nekaj smešnega se je zgodilo med snemanjem. Član Amon Duul, Chris Karrer, je prišel dan za nami, ko smo mi že opravili glavni del snemanja. On je potem igral oziroma snemal naknadno, torej ni bil z nami v živo. Ampak takrat smo vsi sedeli okoli njega, in bilo je, kot da igramo skupaj. Fantastično. Lahko rečem, da je to bila ena najlepših izkušenj v mojem življenju. Je bilo to edini poskus Space Explosion ali boste nadaljevali, morda celo z živimi nastopi? Ja, bo se več podobnih snemanj, v to sem dokaj prepričan, Jurgen, Mani in Moebius nas bodo poklicali, se vedno smo v stikih, in lahko se zgodi še kakšno tako spontano srečanje. Obstaja velika verjetnost. Živi nastopi? Zveni kot dobra ideja. Vendar ni nobenega načrta ali podobno. Vsi smo le hipiji, igramo naravnost iz srca. Zmanjkalo mi je vprašanj, če imate še kaj za dodat, prosim... Rad bi izkoristil morda nekaj trenutkov za sporočilo našim poslušalcem, ki jih zanima faust glasba. Morda zveni neumno, kot kliše, ampak dali ste mi toliko moči in veselja. Na koncertu vidim prvih pet, šest vrst, in to je tako dobro, videti ljudi, ki spremljajo in poslušajo našo glasbo. Rad bi rekel, hvala in vidimo se čim prej, zelo kmalu. Morda pridem sam, a rad bi se srečal z vami. Bodimo v stiku... MP3 odlomek/excerpt (48", 334Kb) Janez Golič |