KEY TERMS IN POPULAR MUSIC AND CULTURE
Bruce Horner in Thomas Swiss
(BLACKWELL Publishers Ltd., Oxford, UK, str.260, 2002)

Obstaja neka neizbežna napetost med besedami in glasbo. V pesmih glasba na nek način oživlja besede. Še več, v naših pogovorih in pisanju o glasbi imajo besede premoč nad glasbo. Izrazoslovje, ki ga uporabljamo, ko opisujemo glasbo, ali poti, ki se jih poslužujemo, ko glasbo »opisujemo«, nam oblikujejo vzorce, kako o glasbi sploh razmišljamo. Kaj poslušamo, zakaj in kako sploh vrednotimo glasbo? In kdo smo sploh MI, da tolmačimo te efekte? Kako se odzivamo na to napetost med besedami in glasbo?
Na vsa ta vprašanja nam skuša odgovoriti zbirka osemnajstih esejev zbranih pod naslovom Key Terms In Popular Music And Culture. Urednika Bruce Horner in Thomas Swiss sta vsebine prispevkov razdelila v dva vsebinska sklopa. V prvem sklopu , ki »umešča popularno godbo v kulturo«, različni avtorji raziskujejo poti, ki so ključne za razumevanje popularne glasbe v sklopu splošnega študija kulturologije. Gre za vsebine, ki se dotikajo področij ideologije, diskurza, zgodovine, politike, spola, rase in mladosti, vse v navezavi s popularno godbo, seveda. Nasprotno pa se v drugem tematskem sklopu, pod skupnim naslovom »umeščanje kulture v popularni glasbi«, avtorji poigravajo z vsebinami popularnosti, oblik, glasbe, besedil, podob, nastopa, avtorskih pravic, tehnologije, posla in scene. Ena izmed iskric je na primer tudi ta, da celo tipična izraza »popularno« in »glasba«, pomagata definirati glasbo in naše izkušnje z njo. Kje v razpravi sploh začeti, ko želiš definirati »glasbo«? Tudi tu se odpirajo nove teoretične poti odnosa med besedili o glasbi in kulturološkimi konteksti, ki se razvijajo kot odgovor nekim splošnim kritikam, ki jih sproža popularna glasba. Kajti, odkar je »glasba« del »popularne glasbe«, se jo obravnava kot medij z lastnimi, specifičnimi lastnostmi, praksami, omejitvami in možnostmi, za katere so še posebej muzikologi v edinstveni poziciji, da jih »razumejo«. (Ali res mogoče tudi pri nas?!)
Popularno godbo se skratka jemlje iz različnih perspektiv. Niz profesij, akademskih disciplin in poklicev se je na nek način dvignilo, je preseglo zgolj preprosto »ocenjevanje« glasbe, temveč je raje ponovno odprlo razmislek o odnosu med popularno glasbo in izrazoslovjem, ki je v uporabi pri študiju. Študij popularne glasbe pogosto biva na obrobju raznih drugih ved: muzikologije, literarnih in komunikoloških študij, sociologije in antropologije. Vsaka izmed naštetih disciplin je sicer prispevala k študiju popularne glasbe, vse so delovale pod specifičnimi disciplinskimi razmejitvami, poslužujoč se določenih »konstrukcij«, iz česa je sestavljena popularna glasba, kako jo študiraš in kako razvijaš.
Knjiga se osredotoča na razprave, ki obkrožajo ključne izraze popularne glasbe. Na nek način torej naproša oboje, tiste, ki niso doma na področju popularne godbe in one nove, ki se študija šele lotevajo: O čem in kaj pravzaprav govorimo, ko govorimo o popularni glasbi?
Argument knjige kot celote je, da vseskozi odpira razprave, s katerimi na vse možne načine reflektira popularno glasbo, njene materialne posledice, kako je glasba producirana, kakšnih oblik se poslužuje, kako jih razvija, njihove pomene. Ali povedano drugače, knjiga informira s poststrukturalističnim pogledom na odnos med izrazoslovjem znanja in čisto materialnim življenjem. Da bi lahko razumeli te poststrukturalistične perspektive pa rabimo prostor, da spravimo razprave v kontekst tako zgodovine diskurza o glasbi kot tudi odgovor na to in materialne primere teh diskurzivnih praks. Poststrukturalistična perspektiva predstavlja različen prostor in kritičen odgovor tradicionalnim pogledom in odnosu na razprave o glasbi.
Zbirka vsebuje izjemen uvod in ključne kategorije in koncepte, ki so potrebni za razumevanje popularne godbe. V jasnih, konciznih in tehtnih esejih izpod peresa profesorjev in raziskovalcev iz celega sveta, raziskuje obsežno vrsto glasbenih praks, oblik in institucij iz različnih zornih kotov. V besedilih se razgalja avtorski pogled na določene glasbene pomene in kako si ga je ta ali oni pisec prisvojil. Konec vsakega poglavja je opremljen s kratkim pregledom virov za vse tiste, ki jih zanima nadaljne raziskovanje določenih vsebin. Na medmrežju deluje povezava na naslovu (www.multimedia.drake.edu/keyterms), kjer se lahko poslužimo dodatnih virov, podob, zvokov in ostalih multimedijalnih materialov, vse v povezavi s tematiko v knjigi in v povezavi z najboljšimi linki na medmrežju, ki so tam na razpolago na področju glasbe in kulture.
Popularna glasba in jezik, ki se uporablja, ko teče beseda o njej, ustvarjata občutek ne samo o nas samih, ampak o nas vseh. Študij popularne godbe se tako kaže le kot projekt, ki se vseskozi dogaja in v katerem smo vsi na nek način udeleženi.
Prostora za debato o tem fenomenu je torej na pretek. Definitivna zaključna sodba pa se umika v nedogled.
(Muska, oktober 2002)

Varja Velikonja