KIM GORDON / DJ OLIVE / IKUE MORI
SY5
(SYR, 2000)
SCHEMA
Schema
(5RC, 2000)
Nekaterim predvidljiva in s statusom legende zakoličena razvojna linija predstavlja omejevanje lastne ustvarjalnosti. Kim Gordon je že med temi. Sonic Youth, navkljub široko zastavljenim glasbenim okvirjem, vseeno držijo stil in prepoznavno zvočnost. Kim Gordon, podobno kot njeni kompanjoni iz matične skupine, išče izrazne poti izven utečenih smeri. Ko so ji razpadli Free Kitten, je kaj hitro našla nova somišljenika, tokrat iz 'domačega' okolja. DJ Olive je tretjina illbientalnega projekta We, medtem ko je Ikue Mori večini prikrita legenda, že v poznih sedemdesetih letih je namreč bobnala v 'no wave' zasedbi DNA Arta Lindsaya, kasneje pa zanjo ni bilo slišati. V zadnjih letih je z bobnov presedlala na ritem mašine, ki v njenih rokah tečejo vse prej kot enakomeren tek (teoretične nastavke svojega pristopa je raztolmačila v prispevku za knjigo Arcana Johna Zorna). S takima sodelavcema je Kim stopila na neraziskan teren, njena monotona pripoved namreč nima podpore trde, žgoče rockovske ritmike Free Kitten, temveč je prepuščena malodane improviziranim elektronskim zvokom, ki se le redko ujamejo v kohezivno celoto. Nje to ne moti, zmede kvečjemu poslušalca, ki v razhajanju čustvene vsebine vokala in razosebljene spremljave težko najde estetke vrednosti. Morda je šla tokrat gosta Gordon predaleč, morda se morajo naša ušesa šele privaditi na tak eksperimentalen pristop. Plošča res ni za vsako priložnost in če za trenutek popusti zbranost, se glasba zvrti v prazno.
Drugo, prepričljivejše združevanje diametralno nasprotnih sestavin je uspelo avantrockovskemu triu Hovercraft in pevki Mary Hanson iz Stereolab. Verjetno ne bi sodelovali, če ne bi čutili vsaj kanček medsebojnega spoštovanja in želje po razširjanju lastnih obzorij. Zdi se, da so oboji pridobili. Hovercraft so se pod 'krinko' projekta lahko sprostili, zaigrali na preverjene note, medtem ko je Mary potencirala tiste težnje, ki so pri Stereolab prikriti z vzorci sicer inovativne, a še vedno pop glasbe. Pod imenom Schema so na prvencu objavili pet daljših zapisov, ki se nekje v razmerju 'moči' (3:1) nagiba v smer dolgih valovanj v dinamičnem razponu poigravanja na roba tišine do disonantnega kitarskega hrupa. Vendarle, vsaj v delih, kjer se z značilno retro pop melodičnostjo pojavi Mary, se tudi Hovercraft prilagodijo in kanalizirajo svoje početje v tekoč glasbeni fluid, še najbližjim prav zgodnjim, kitarsko usmerjenim Stereolab. Po drugi strani se v instrumentalnih pasusih Mary pridruži eskperimentalnim tendencam s prepariranimi klaviaturami, kot dobrodošlo polnilo prevečkrat praznemu prostoru klasičnega kitarskega tria. S spontanim prilagajanjem je obojim uspela nevsiljiva združitev tistega, kar sicer predstavlja vsak zase. Rezultat je avantpop, kot ga danes prekleto redko srečamo.
(Muska)
Janez Golič
