KILLING JOKE
Hala Tivoli, Ljubljana
16.1.1991

Kot da bi napoved bližajočega se spopada v Zalivu zadržala ljudi v varnem zavetju doma, je samevala Hala Tivoli ob nastopu KILLING JOKE. No, morda je bilo ljudi ravno prav, le prostor je bil neustrezen. Samih Killing Joke to ni motilo, z Money Is Not Our God so že na začetku napovedali udarno in hrupno predstavo, ki jo je vodil paranoični JAZ COLEMAN. Prve pesmi, prevzete z "Extremities", so zaradi kompleksnosti resda neprimerne za koncertno žuriranje, zato pa toliko bolj udarijo na čutila. Njihov, tako izpostavljen primarni naboj, pa ne prestopi meje kontrole in v pravem trenutku spremenijo strukturo.
Zaigrajo na zanesljive note - Requiem, Wardance, Change in Complications končno razmigajo publiko v prvih vrstah. Prepoznaven pečat skupine dajejo prav vsi člani, na živem nastopu pa bi lahko izpostavili Martina Atkinsa, ki je z ubijalskimi ritmi ustvaril neustavljiv tok rockovske energije.
Njegovi moči, inventivnosti in hitrosti smo se lahko čudili že ob poslušanje prvih plošč Public Image Ltd, na koncertu pa je vse te kvalitete le še potenciral. Ne moremo mimo Jaza Colemana. S svojim doživetim performansom je prenašal paranojo in strahove modernega sveta, v trenutkih klimaksov pa je deloval že kar hipnotično in odtujeno. Škoda le, da se koncert ni odvijal v kaki manjši dvorani z možnostjo pristnejšega stika med občinstvom in nastopajočimi. Ta širša distanca je zagotovo vplivala na razpoloženje obojih in Killing Joke so se na koncu vrnili samo z enim dodatkom, z bolj plesno orientirano, a še vedno močno "Love Like Blood". Upamo lahko le, da se je bend konec koncev imel v redu in da se po vnaprejšnjih zagotovilih drugo leto spet srečamo.
(SubRock)

Janez Golič