Arhiv knjižnih recenzij, pogovorov, esejev...

Neujemljivost njenega umetniškega delovanja je mogoče tudi razlog, da je v domačem kulturnem okolju včasih spregledana. Sonja Polanc, prevajalka, scenaristka, igralka in moderatorka številnih kulturnih prireditev in predvsem samosvoja interpretka z značilnim, čutnim glasom in gibom. Njen nekonformizem še dandanes sproža v javnosti deljene kritike, od nekritičnega zavračanja do navdušenega sprejemanja. Nekoč predvsem gledališka muza režiserja Damirja Zlata Freya, v zadnjih letih veliko prevaja iz hrvaškega in srbskega jezika. Tudi zato sva večino najinega pogovora namenili vsem pastem in slastem prevajalstva, nisva pa zaobšli tudi njene nove izjemne gledališke vloge v drami Mama (Kud Zrakogled, Koper; režija Nick Upper).

***

Konec leta 2006 je založba Mladinska knjiga v sklopu knjižne zbirke Nova slovenska knjiga predstavila knjigo Vsi moji božiči avtorice Maruše Krese (1947). Knjiga v izbornem jeziku kljub shizofrenim opisom vsakdanjika ženske, ohranja zdravo distanco in ne zdrsne v patetiko, saj jo pogosto rešujeta tako humor kot iskrivi, duhoviti cinizem. O vsem tem sva se z Marušo Krese pogovarjali v dneh okoli lanskega Božiča, kakopak.

Nisem vedela, da je tako hudo. In tudi zato je tokratni zapis o Maruši kolaž najinega znanstva, skupnega čutenja in medsebojne povezanosti.
Januarja 2013 nas je zapustila Maruša Krese.

***

Slavenka Drakulić (1949) je letos spomladi pod okriljem zagrebškega časopisa Jutarnji list objavila novo knjigo Tjelo njenog tjela.
Vsak stik z njeno pisavo na novo odpira bralni javnosti drugačen in avtentičen pogled na svet ne glede na tematiko, ki jo vehementno raziskuje in beleži.

Ob 100. letnici rojstva slavne mehiške slikarke Fride Kahlo je izšel dolgo pričakovani roman hrvaške avtorice Slavenke Drakulić Frida ili o boli (Profil proza, Zagreb). To je že njen peti roman, ki v izhodišče zgodbe postavlja žensko telo in variacije skrajnosti, ki jih to telo sproža. Tematika, ki se jo tudi sicer v svojih delih avtorica rada poslužuje, tokrat pa sva v izhodišče najinega pogovora postavile najnovejšo Frido in njeno bolečino.

Roman Darkroom je prvenec hrvaške avtorice Rujane Jeger, sicer tudi publicistke hrvaških izdaj revij Cosmopolitan in Elle. Mesto Dunaj, kjer avtorica živi od leta 1991, ji je leta 2004 podelilo prestižno literarno nagrado za roman, ki izvorno ni pisan v nemškem jeziku. Ob izdaji slovenskega prevoda (založba Goga, 2005) je nastal tudi najin naslednji zapis.

***

Filozofinja, video umetnica in esejistka dr. Marina Gržinić je pronicljiva in živahna sogovornica. Tema najinega tokratnega pogovora je izid preglednega zbornika Trenutki odločitve (ZAK, Ljubljana 2006), ki performativno, politično in tehnološko ponatisne njeno umetniško pot in nenehno refleksijo, ki jo aktivno živi od leta 1982 pa do dandanašnjih.

Rekonstrukcija časa in prostora nekoč in zdaj? Kakšne aplikacije prinaša odnos med originalom in ponaredkom, avtentičnim in rekonstruiranim, idejo in njeno interpretacijo o umetnosti v sodobni družbi? Vprašanja, ki jih je dr.Gržinićeva neštetokrat interpretirala času in prostoru primerno, vedno odprta novim izzivom, novim pogledom, novim načinom interpretacije...

***

V pogovoru, ki je pred vami, sva se dotaknili predvsem tematik, ki jih je Stanislava Repar razprla v knjigi Slovenka na kvadrat. Nabor vsebin je pester, razmišljanja pa odstirajo povsem samosvojo življenjsko umetniško pot. Reparjeva vseskozi z izjemno subtilnim ženskim pridihom ohranja neko posebno, avtentično eksistencialno zavzetost, in neuklonljivo, trezno in zavzeto človeško držo.

***

Dubravka Ugrešić (1949) je ena redkih književnic svetovnega formata, ki jih berem že desetletja praktično z isto vnemo in tistim znanim, vročičnim bralskim sladostrastjem. Je pravi prototip književnice, ki s svojim življenjskim slogom in izborno pisano besedo potrjuje pravilo, da gre pri dobrem pisanju »za res«.

Na Hrvaškem je knjiga Kultura LAŽI izšla leta 1996 v izdaji Biblioteke Bastard iz Zagreba. Je ena redkih knjig, ki imajo posebno mesto na moji knjižni polici, saj so mi njeni antipolitični eseji, kot jih je poimenovala avtorica, še danes blizu.

***

Pesniška pisava Maje Vidmar (r.1961) je na slovenskem literarnem prizorišču prisotna že več kot dvajset let. Letos je bila s svojo najnovejšo pesniško zbirko Prisotnost v najožjem izboru za Veroniko, laskavi domači naslov za pesniško zbirko leta 2005. Iztočnica več za pogovor s pesnico o njenem dojemanju in rojevanju poezije, občutenju sveta in sestavljanju magičnega, samosvojega, včasih dvoumnega in vedno subtilno krhko zarisanega ženskega rokopisa.

***

Erica Johnson Debeljak je pred koncem leta svoj literarni opus popestrila z novo knjigo; memoarnemu delu Tujka v hiši domačinov (1999) in domiselni biografiji Srečko Kosovel: pesnik in jaz (2004), je konec leta 2007 dodala še zbirko kratkih zgodb Tako si moj (Mladinska knjiga, Ljubljana 2007). Eleganten in samosvoj slog nas zapelje v avtoričin oris sodobnega vsakdana, pretkano spet s fragmenti domišljijskega, celo mističnega in realnega sveta. Pisava v segmentih nanaša plasti strastnega ženskega čutenja, razmišljanja in ustvarjanja. Razlog več, da sem z avtorico poklepetala o načinu njenega ustvarjanja, pa tudi o tem, kako bi lahko imele in obdržale jabolko, pa še raj.

Razpon delovanja dr.socioloških znanosti Aleša Debeljaka je izredno pester. Objavil je šest knjig pesmi in devet knjig esejev, prevedel izbrane pesmi Johna Ashberyja in sociološko uspešnico P.Bergerja in T. Luckmanna, je urednik več literarnih antologij. Svoje znanje razdaja kot izredni profesor in predstojnik Centra za proučevanje kulture in religije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Kot novodobni intelektualec, univerzitetni profesor, pesnik, dandanašnji pa v javnosti vse bolj znan kot prozaist, esejist in zaradi svoje vsestranske razgledanosti, priljudnosti in popularnosti iskan sogovorec in intervjuvanec raznih medijskih oddaj. V pričujoči knjigi je podal svoja razmišljanja o novo nastajajoči tvorbi današnjega trenutka – Evropi.

Aleš Debeljak je izredni profesor na katedri za kulturologijo Fakultete za družbene vede v Ljubljani, kjer vodi tudi Center za religijske in kulturne študije. Pri mariborski založbi Aristej so se odločili za izid njegove knjige z dvoumnim naslovom Lanski sneg.

***

Hrvaška pisateljica Vedrana Rudan (1949) je pri založbi Goga iz Novega mesta našla našla razumevanje in posluh za svoje literarno delo. Tako lahko v prevodu Bojane Ivanjšič Mureškić beremo prvenec Uho, grlo, nož (2004), Barica Smole pa je prevedla roman Ljubezen na zadnji pogled (2005), v začetku leta 2006 pa lahko pričakujemo prevod najnovejše knjige Crnci u Firenci. Zapis pogovora s trenutno izredno popularno avtorico je nastal avgusta 2005.

***

Petra Kolmančič je mlada, vsestransko nadarjena pesnica, fotografinja, slikarka, in od leta 1998 tudi urednica založbe Frontier. Uredniška politika zbirke namenja posebno pozornost inovativnim pristopom na področju humanistike in interdisciplinarnemu združevanju različnih humanističnih disciplin, na področju leposlovja pa vzpodbuja zlasti neuveljavljene slovenske avtorje in avtorice mlajše generacije.

***

Pri mariborska založbi Litera je izšel tudi drugi roman Janje Rakuš Amsterdam 12.75 Ram (nevrotransmitrski evangelij). Zanimiv, duhovito iskriv in mestoma ironičen zapis avtorice o mestu, ki ji je pri srcu, izrisuje vzporedno tudi nadvse kritičen pogled na družbene razmere v domovini in razpoke v medgenarcijskih odnosih. Kaotičnost in brezosebnost človeških odnosov, ekskapade v iskanju telesnih in vsakršnih užitkov, navidezno lahkotna struktura romana in sveže, drzno iskanje novih poti iz že uhojenih, so le nekateri delci izmed ostalih brezkompromisnih fragmentov romana.

***

Brati danes misli Hannah Arendt je podobno kot srečati se spet z nekom, s katerim si nekoč premleval številna vprašanja, ki so te vznemirjala. Držati v rokah katerokoli njeno teoretsko delo, pomeni z drugimi besedami družiti se v mislih z nekom, ki ti je blizu; branje kot klepet, branje, ki ne poteka linearno, temveč je polno vmesnih postankov, kjer tvoje misli odskočijo v nove miselne horizonte, kjer se tvoj miselni svet preplete z novimi idejamu in utrinki iz sedanjosti, iz bližnje polpretekle zgodovine, ki bi jih rad na novo osmislil, morda teoretiziral, morda v vroči debati postavil na plan ali v konfrontacijo.

***

Roman Naslada Elfriede Jelinek je njeno tretje književno delo, ki ga lahko beremo v slovenskem jeziku... V njem je zagrizla v zmuzljivo temo »ženskega spolnega poželenja«. Kritiška javnost je hitro poprijela za privlačno tematiko in delo predstavljala kot neke vrste pornografski roman, čeprav se knjiga, podobno kot njena ostala dela, bere večplastno, širše in predvsem izredno družbeno kritično. V njih lahko izluščimo ostro in radikalno kritiko avstrijske sedanjosti in bližnje preteklosti, zaradi brezčasnosti vsebin medčloveških odnosov in še posebej odnosov med spoloma, pa roman zaseda najvišja mesta svetovne literature.

***

Susan Sontag (1933-2004) je ameriška pisateljica, esejistka, politična aktivistka in angažirana intelektualka, ki s svojo pisano besedo in aktivnim človeškim, humanim angažmajem navdihuje desetletja.
Njeno zadnje knjižno delo (prevod Seta Knop) Pogled na bolečino drugega je v bistvu esejistična nadgradnja njenega morda najbolj razvpitega in v širši javnosti znanega dela O fotografiji iz leta 1977 (v slovenskem prevodu izšlo pri Študentski založbi 2001).

***

15. septembra 2006 je v Firencah umrla Oriana Fallaci (rojena 29.julija 1929), nedvomno prva dama italijanskega žurnalizma, pisateljica in angažirana intelektualka najširšega kova. Medijski svet in novinarsko poročanje sta se močno spremenila od takrat, ko je začela pisati za časopise.

Italijanski časopis Corriere della Sera je letos avgusta bralcem poleg časopisa ponudil tudi knjigo kontroverzne pisateljice Oriane Fallaci, ki jo mnogi cenijo kot eno najbolj branih in priljubljenih pisateljic na svetu. Eno je gotovo, ob branju Fallacije ne moreš ostati ravnodušen. Lahko se v celoti strinjaš z njenimi stališči, ali pa te že na samem začetku s svojo brezkompromisno držo v hipu odbije na drugo stran. Srednje poti pri njej preprosto ni. V bistvu je niti sama ni nikoli iskala.