LUDI PES
Zdenko Franjić
(Bratstvo duša, Zagreb, 1996)
Rock je treba živeti, ne govoriti o njem, predvsem pa ne o njem trobezljati tistemu, ki ga ni nikoli niti poskušal poslušati, doživeti (prosto po R.Muršiču). In če kdo rock živi, in to že dolga desetletja pri nas, je to zagotovo šef neodvisne založbe Slušaj najglasnije! iz Zagreba - Zdenko Franjić.Slušaj najglasnije ! je etiketa za muziko, ki korenini v ameriškem rhythem and bluesu, rock'n'rollu in punk glasbi. Prve demo posnetke so pri tej neodvisni založbi posneli Messerschmitti, Majke, Satan Panonski, Pokvarena mašta, Overflow, Zadruga in številni drugi hrvaški rockerji. Da ne pozabim seveda omeniti, kako je pred šestimi leti prav Franjić ponesel v svet rock glasbe novo ime, danes vsem znane The Humperse.
Težko mi je pisati objektivno oceno o knjigi pesmi Ludi pes, ki sem jo pred kratkim dobila v roke. Težko, ker je govora o rocku, ki ga imam tako neskončno rada in o načinu življenja, ki ga avtor živi in ki neustavljivo bruha iz knjige stran za stranjo. Pa se bom vseeno skušala umiriti in trezno natresti nekaj misli na papir.
Že sam način kroženja te vrste knjig, je zanimiv, drugačen, na nek način tudi privlačen. Saj dobiš zanimivosti v roke od ljudi, ki so ti blizu, ki čustvujejo podobno kot ti, ki so- kot bi rekel Franjić “sorodne duše”. (ena najlepših pesmi v zbirki Srodne duše)
Knjiga je izšla l.1996. Je nekaj tako iskrenega in čistega, lepega in grdega, temnega in svetlega, tako življenjskega, tako rockovskega če že hočete... Ima prekrasno, toplo posvetilo-posvečena je namreč meni in tebi!
V 102 pesmih se Franjić razkriva do potankosti, ne kot frontmen skupine Loši dečki, ne kot vodja neodvisne založbe, ampak bolj osebno, pesniško, če hočete. Mnogo pesmi v zbirki je napisanih kot tekst za rock skladbe, (npr. Loš dečko, Bela ko mleko,Španski bluz, Ludi pes, Vožnja), jezik pesmi je ekspresiven, močen, pristen ulični sleng, v originalni varianti pisan v zagrebški mestni kajkavščini. Franjić piše tekoče o stvareh, ki se mu dogajajo v življenju, o samoti in nerazumevanju, o jezi, nemoči, naveličanosti, o svetlih in temnih trenutkih življenja... Piše enostavno, strastno, na trenutke izredno grobo, surovo, odkrito, na trenutke boleče toplo in hrepeneče. Brezkompromisno, neustavljivo, drveče riše to igro, ki se ji reče življenje.
Knjiga je polna razpoloženjskih pesmi, ki jih preveva čisti rockovski svetovni nazor, nekaj, kar moraš občutiti, kar je izredno težko razčleniti in še bolj razložiti. Saj v bistvu pove vse najbolje sam- LUDI PES- Zdenko Franjić!
Bilokad bilogde bilokak...
Ti imaš sve kaj trebam ja.
Pa smo spet na začetku ....
(Rock Vibe)
Varja Velikonja
