MAIN
Motion Pool
(Beggars Banquet, 1995)

Robert Hampson se ne da. Po lanskoletnih mini CD-jih "Dry Stone Feed" in "Firmament" smo že mislili, da mu bo počasi dovolj elektronskega eksperimentiranja, ki vodi le še v področja belega šuma. A Main ostajajo svoji in v okrogli uri CD-ja "Motion Pool" raziskujejo hipnotične vplive elektronskih valovanj. Pravzaprav so tokrat najbližje temu, kar je Hampson s povsem drugimi sredstvi poskušal v skupini Loop. Elektronsko proizvedene zanke se zaradi različnih hitrosti reprodukcije in intezitete poudarjajo, križajo in izginjajo, in ker so v tem nepopustljive ustvarjajo občutek zamaknjenosti. Nekje v naših genih zapisane reakcije na repetitivne ritmične vzorce se prebudijo in nas ponesejo nazaj med mrmrajoče rituale pradavnih ljudstev. Main to dosegajo z neskončnim nalaganjem elektronskih plasti ene na drugo, ki se mnogokrat pomaknejo povsem v globino in drugje spet izbruhnejo na plano. Celo občasno vpadi električne kitare in basa so s produkcijskimi prijemi preoblikovani in vkomponirani v celovit elektronski metež. Ti postopki se kar prevečkrat razprostrejo v nepredvidene smeri in brišejo glavni tok nečesa, kar običajno rečemo skladba, komad, pesem, torej nekaj, kar zasluži skupno ime. Ravno zato "Motion Pool" lahko funkcionira tudi kot neobremenjeno zvočno ozadje brez posebnih vzgibov in premikov. Kot samozadovoljni trip.
(Rock Vibe)

Janez Golič