SM and the JICKS
Pig Lib
(Domino, 2003)
Le en album je potreboval Stephen Malkmus, da je zadovoljil svoj ego. Po razhodu skupine Pavement, ki je bila vzor demokracije med člani zasedbe, je namreč objavil samostojni album pod svojim imenom, že takrat pa ga je spremljala zasedba The Jicks. Očitno so se dobro ujeli, kajti za svoj drugi album je Malkmus to isto spremljevalno zasedbo ne le izpostavil kot podpisnike albuma Pig Lib, ampak je svoje ime skromno izpisal le z začetnico SM.Vendarle, Pig Lib ne more biti prav daleč od tistega, kar je počel na solo prvencu in na zadnjih ploščah Pavement. Kot se spodobi, je z leti le omejil norčave izpade, manj je nenadnih prehodov oz. preskokov v glasbi, manj cinizma v besedilih, če ne kar zmerjanj, kar je bila kar ena od glavnih značilnosti Pavement. Ostaja razpoznavna melodija, še vedno mojstrsko izpeljana, čeprav vpeta v ozek okvir pop in rock obrazca. Tu mu res ni zmanjkalo idej, kvečjemu žara, s katerim je nekdaj te melodije odpel. Sedaj je skoraj razmišljujoč, celo trpek, nekdanjo iskrivost je zamenjala natančnost izvedbe, kar ni vedno plus, če se spet spomnimo nekdanje spontanosti…
Obenem je Malkmus končno lahko svobodneje izpostavil svoje kitarske bravure. Če so prej pesmi le redko trajale dlje od treh, štirih minut, je takih na Pig Lib (vsaj po skupnem trajanju) kar za polovico. Vendar večino tega ne odpade na razvlečene kitarske solistične točke ob togi ritmični spremljavi, temveč se te pesmi razvijajo na način skupine Television, ko ni povsem jasno, ali je vodilna solistična linija ali je to rif ali ritem. Kvečjemu si vsi vodilno vlogo izmenjujejo, ali prepletajo do te mere, da vodilne vloge pravzaprav ne moremo več ločiti. V vsakem primeru pa Malkmus dokazuje, da ni le izvrsten pisec pesmi, ampak še vsaj soliden kitarist, ki v igranju instrumenta tudi nadvse uživa.
Stephen Malkmus je s preteklostjo prekinil do te mere, da v živo ne igra pesmi iz repertoarja Pavement, čeprav je avtor večine njihovih pesmi. Ta odločitev ga je 'prisilila' v pospešeno pisanje novega gradiva, kar mu ni nikoli predstavljalo velike prepreke. Tudi za Pig Lip je pripravil več pesmi, kot jih je na albumu dejansko objavil. Zato je prvi nakladi albuma dodan bonus disk s petimi pesmimi, ki jih na albumu ni (za zamudnike so še vedno na voljo na singlu Dark Wave). Vendarle kakovostno prav nič ne zaostajajo, kar priča o uravnoteženi ravni njegovih pesmi, naj si bodo to kratke, simpatične pop pesmice ali kompleksne kompozicije, ki se večkrat prelomijo in zaidejo v malodane progresivne vode.
Revolucije pri Stephenu malkmusu po vseh teh letih ni več pričakovati, zato pa se lahko nadejamo še kopico dobrih plošč.
(Rock Obrobje)
Janez Golič
